Vlada v dokumentu ugotavlja, da je bila dejanska rast t. i. očiščenih izdatkov že lani nekoliko višja od omejitve po pravilih na ravni unije, ob upoštevanju nižje rasti očiščenih izdatkov v letu 2024 in nacionalne odstopne klavzule, ki velja za povečane izdatke za obrambo, pa je bila realizacija še znotraj dopustnih odstopanj. Ocene fiskalnih agregatov za letos medtem kažejo precejšnja odstopanja od fiskalnih zavez.
Tudi v fiskalnem svetu so v oceni letnega poročila o napredku ugotovili, da bo kumulativno odstopanje neto izdatkov že letos preseglo dovoljeno. Hkrati pa ocenjujejo, da bi se ob nespremenjenih politikah nadaljnje odstopanje do konca obdobja, ki ga pokriva trenutni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Slovenije 2025-2028, lahko celo podvojilo.
Javnofinančni primanjkljaji bodo tako lahko za okoli tri milijarde evrov večji od slovenskih zavez na ravni EU. Primanjkljaj, ki je lani dosegel 2,5 odstotka, bi ob trenutnih politikah v letu 2028 dosegel 3,5 odstotka BDP namesto načrtovanega v višini nekaj več kot enega odstotka BDP. Javni dolg pa bi bil z okoli 66 odstotki BDP za približno pet odstotnih točk višji od tistega v srednjeročnem načrtu. Na podlagi te ocene je DZ na izredni seji prejšnji petek sprejel sklep, naj vlada dokument, preden ga pošlje v Bruselj, dopolni v skladu s priporočili fiskalnega sveta.
Vlada, ki opravlja tekoče posle, je letno poročilo o napredku 2026 potrdila na današnji dopisni seji in, kot so sporočili s finančnega ministrstva, so priporočila fiskalnega sveta usmerjena v prihodnje vodenje fiskalne politike, vlada pa se je smiselno odzvala že ob seznanitvi z osnutkom letnega poročila o napredku. Takrat je namreč predlagateljem finančnih načrtov in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije naložila, naj pripravijo predloge zakonov in drugih predpisov ter ukrepov, s katerimi znižujejo finančne posledice za državni proračun in izboljšujejo strukturni saldo javnih financ.
Na ministrstvu so spomnili, da je letno poročilo o napredku v prvi vrsti v preteklo leto usmerjen dokument, v katerem so predstavljeni podatki o uresničevanju načrtov ter opisani ukrepi, ki so že izvedeni oziroma se še izvajajo.
Potrdili so, da ocene fiskalnih kazalcev za leto 2026 kažejo na večja odstopanja, a kot so dodali, je treba upoštevati, da so zaradi marčnih državnozborskih volitev pripravljene ob upoštevanju scenarija nespremenjenih politik. Odstopanja so v veliki meri tudi odraz zakonskih ukrepov po sprejetju sprememb državnega proračuna za leto 2026. Opozoriti je treba tudi na hitro spreminjajoče se geopolitične in makroekonomske razmere, kar povečuje tveganja za uresničitev napovedi fiskalnih agregatov, so še zapisali.
Vlada, ki opravlja tekoče posle, po navedbah ministrstva novih fiskalnih odločitev ne bo sprejemala, bodo pa pripravljeni predlogi možnih ukrepov na strokovni ravni za vlado, ki je v postopku oblikovanja.
