(KOMENTAR) Gluhi in samopašni

Pri porabi javnega denarja eliti pri koritu v Sloveniji ustreza ribarjenje v kalnem. Redni podrobnejši pregledi, kam dejansko gredo evri, ki so namenjeni za financiranje javnih storitev, ji po ugotovitvah fiskalnega sveta niti malo ne dišijo. Če bi jih uvedli, bi očitno preveč pipic ostalo suhih. Zgolj pozivi fiskalnega sveta, da je uvedba teh pregledov nujna in da mora postati del načrtovanja proračunov, zagotovo ne bodo dovolj. Fiskalni svet je pomemben in strokoven organ, a kaj, ko lahko odločevalce le poziva k ukrepanju. Pristojni s politično elito na čelu se na njegove pozive in predloge lahko požvižgajo, saj jim zaradi tega ne grozijo nikakršne sankcije.

Tudi zaradi tega postajajo pri praznjenju malhe z evri za javni sektor iz leta v leto bolj arogantni in samopašni, kakovost in ponudba storitev pa vidno padata. Denarja za njihovo financiranje očitno ni premalo, preveč ga očitno izgine v žepe pohlepnih in lakomnih posameznikov, ki se v vse večjem številu drenjajo pri koritu. Ti ljudje so povsem brezčutni do sočloveka. Vidijo le sebe in lastne koristi, zanje je pomembno le to, da se lahko postavljajo  z luksuzom. Ker ga nikoli nimajo dovolj, so dejansko večni nezadovoljneži in nesrečniki, kajti že tisti trenutek, ko si kupijo novo luksuzno dobrino, postanejo spet nesrečni, ker že hlepijo po naslednji.

Da bi se voda v bazenu z javnim denarjem zbistrila, je potrebna sprememba miselnosti nasploh pri vsakomur. Brez tega bo vse ostalo po starem. Samo število afer se bo povečalo in še hitreje kot zdaj bo šlo v pozabo, kdo vse je vanje vpleten. Še več bo zastaranih kazenskih postopkov in metanja peska v oči, da imamo pravno in socialno državo.

Pri izigravanju pravil pri porabi javnega denarja ne sodelujejo le tisti, ki se s tem denarjem okoriščajo. Krog ljudi, ki delajo v javnem sektorju, je zelo širok. Ti zaposleni imajo dve možnosti. Lahko so pasivni, kot so v veliki meri zdaj, ker so prepričani, da so nemočni, da za preprečitev zlorab ne morejo ničesar narediti, oziroma se zadovoljijo z majhnimi nagradami za lojalnost v obliki malce višje plače ali hitrejšega napredovanja. Lahko pa stopijo skupaj in se povežejo z uporabniki teh storitev ter tistim, ki si režejo predebele kose kruha, res zagrenijo življenje.

To je veliko lažje reči kot narediti. Pravzaprav je v naravi človeka, da molči in je pripravljen trpeti, dokler ima kaj izgubiti. Za zdaj v Sloveniji večina v kombinaciji z zasebno ponudbo še lahko dobi takšno raven javnih storitev, da je izguba v primeru upora prevelika. To pa seveda nikakor ne pomeni, da je najbolje počakati do trenutka, ko se bo vse res pospešeno začelo podirati. To bi bilo najslabše.

Tudi zaradi tega gre prisluhniti fiskalnemu svetu in poiskati možnosti, kako predlagane preglede vendarle čim prej vključiti v proračunsko načrtovanje. Po oceni analitikov bodo javne storitve nasploh v EU v prihodnjih letih vse bolj na udaru predvsem zaradi načrtov za povečanje izdatkov za vojaške namene. Krčenje izdatkov za financiranje javnih storitev je namreč eden od pomembnih virov za dvig izdatkov za vojsko. Slovenija je v skupini članic, ki so pri obljubah za povečanje teh izdatkov med najbolj korajžnimi državami članicami.