Po informacijah portala bizi.si je bilo v letu 2025 v Sloveniji aktivnih 121.795 samostojnih podjetnikov, od tega 104.300 samozaposlenih, ki v zadnjem času niso zadovoljni s potezami vlade. Številni so prepričani, da so na slabšem - še posebej v primerjavi z javnimi uslužbenci. Številne težave je med pobudami vladi strnil eden od državljanov: "Pavšalni izračun kaže, da je samozaposleni zaradi novih zakonov (zdravstveno zavarovanje, višji prispevki, dolgotrajna oskrba) letno ob dodatnih 2 do 3 tisoč evrov. Potem se je zgodila obvezna božičnica. Podjetnik samozaposleni bo moral za potencialno izplačilo delati več. Javnim uslužbencem je, četudi ima država ogromen primanjkljaj, padla z neba. Medtem ko v javnih službah dobesedno čez noč (in ob večmilijardnem primanjkljaju) razdelijo zimski dodatek, je ves javni sektor doživel še plačno reformo. Predvsem pa smo samozaposleni v neenakem položaju, ko pride do bolezni. V javnih službah (teh je cca. 189.000) ima skoraj vsak zamenjavo. Plus, da plačo dobi ne glede na bolezen ali upad prometa, samostojni podjetnik pa je tisti čas ob prihodek. Ta diskriminacija se dogaja že dolgo časa."
Pobudnik tako predlaga vladi, naj samostojnih podjetnikov ne enači z velikimi korporacijami ter da naj za začetek uredi plačan bolniški stalež tudi za samostojne podjetnike, zimski dodatek pa naj iz državnega proračuna plača vsem, saj da se tako ali tako polni iz prispevkov gospodarstva.
Zdravstveno ministrstvo: Prihranili ste 12 evrov!
Na poziv sta odgovorili dve ministrstvi, pri čemer v oči bode odziv ministrstva za zdravje. Slednje je celo prepričano, da so samostojni podjetniki po novem na boljšem! Zakaj? "Čeprav je bilo prej dopolnilno zdravstveno zavarovanje prostovoljno, ga je imelo sklenjenega več kot 95 odstotkov oseb, ki so bile tako zavezane za plačevanje doplačil. S tem je bilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje de facto izenačeno z obveznim zdravstvenim prispevkom, ki je obvezna dajatev," razlagajo na ministrstvu: "Iz vidika obveznosti plačevanja tako ni nobene razlike." Do sem vse lepo in prav - če 5 odstotkov ne pomeni razlike.
A ministrstvo za zdravje je ob tem prepričano, da bi cena dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja doslej že precej poskočila, medtem ko je obvezni zdravstveni prispevek obstal pri 37,17 evra: "Zavarovalnice so aprila 2023 napovedale dvig premije s 35 na 45 evrov mesečno. Sklepamo lahko, da bi trenutna premija bila bistveno nad 50 evrov mesečno, zato je obvezni zdravstveni prispevek na trenutni ravni 37,17 evra precej bolj socialno naravnan in izdatkovno manj obremenjujoč za posameznika oziroma s. p. in samozaposlene."
Bolniški stalež? Ministrstvi ne vidita problemov
In če je ta sklep še nekako logičen, se naslednji ne zdi. Kot da zdravstveno ministrstvo ne bi razumelo bistva problema, da bolan ali poškodovan samozaposleni ne more pridobivati dohodka: "Kar se tiče nadomestila za bolniške odsotnosti – za vse zaposlene veljajo enaka pravila, da za prvih 30 dni bolniško nadomestilo krije delodajalec, ne glede na obliko zaposlitve oziroma opravljanje dejavnosti. Tako da so pri tem vsi zaposleni izenačeni in pri tem ne gre za nobeno diskriminacijo." Tudi ministrstvo za delo se je odzvalo na pobudo, da bi imeli S.P.-jevci enakovreden status zaposlenim. Spomnimo, zanje velja, da v primeru odsotnosti delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, delodajalec prvih 30 dni (in skupno največ 80 dni v koledarskem letu) 80 odstotkov plače delavcu izplačuje iz lastnih sredstev, po 30 dneh pa v breme zdravstvenega zavarovanja.
Kot pravijo na ministrstvu, ni mogoče slediti predlogu, da bi se pravice iz delovnopravnega varstva - torej "običajnih" služb - razširile na osebe, ki opravljajo določeno delo ali storitev (za drugo osebo) na podlagi pogodbe civilnega ali gospodarskega prava - torej S.P.-jevce -, saj "za to ne obstajajo razumni in stvarni razlogi, ki bi takšno pravno ureditev objektivno utemeljevali". Kot dodajajo, bi takšna rešitev "povzročila negativen učinek v smislu povečanja tveganja za prekarnost, predvsem v okviru pojava navidezno samozaposlenih oseb. Navidezno samozaposlene osebe so tiste, ki so formalno samozaposlene, dejansko pa delo opravljajo kot delavci v odvisnem razmerju z dejanskim delodajalcem. Gre za obliko prikritega delovnega razmerja, torej za razmerje, ki se na zunaj prikazuje drugače, kot je v resnici, z namenom, da se osebam odtegne delovnopravno varstvo oziroma zaradi izogibanja plačila davkov in prispevkov".
Iz težave samozaposlenih, da v obdobju bolezni ali poškodbe ne morejo opravljati svojega dela, je tako delovno ministrstvo prišlo do reševanja problema prekarnosti. Kot da se eni in drugi ne razumejo najbolj ...
