Če se niste pravi čas vrgli v kriptosvet, našli naftne vrtine, začeli zadevati gole/ trojke kot po tekočem traku ali pa zadeli na lotu, je še ena zelo zanesljiva opcija, kako postati milijonar. Ustanoviti zasebno podjetje z zdravstveno dejavnostjo. Lastniki 25 največjih zasebnih klinik in medicinskih centrov, ki pomemben del svojih prihodkov ustvarijo na račun javne zdravstvene blagajne, so si lani iz svojih podjetij izplačali več kot sedem milijonov evrov, razkrivajo poročila o poslovanju za leto 2024. Veliko večino omenjenih sredstev je razdelilo sedem klinik. Sodeč po podatkih Ajpesa je na vrhu diagnostični center MDT&T iz Maribora z dobičkom 1,8 milijona evrov. Sledijo Artros (800 tisoč evrov), Iatros - Dr. Košorok (1,5 milijona evrov), Estetika Fabjan (940 tisoč evrov), Očesni kirurški center Dr. Pfeifer (1,2 milijona evrov), Morela Okulisti (390 tisoč evrov) in Vid (400 tisoč evrov).
Druge zasebne klinike dobičkov, ki so jih ustvarjale v preteklih letih, niso delile lastnikom, temveč jih imajo na bančnih računih ali v finančnih naložbah. Denimo na Ptuju je Kirurški center Toš po informacijah portala Necenzurirano v začetku minulega leta ustanovil podjetje Atosphere in nanj prenesel več milijonov evrov vreden kompleks stavb na Osojnikovi cesti na Ptuju, kjer je tudi sedež kirurškega centra. V eni stavbi naj bi se po obnovi odprl novi športno-rekreacijski center s fitnesom in vodenimi vadbami, druga pa naj bi bila namenjena opravljanju različnih dejavnosti, tudi za predavanja.
Finančna moč tovrstnih podjetij izhaja iz široke palete težav v javnem zdravstvu, od dolgih čakalnih vrst do nizkih plač, s čimer podjetja z lahkoto dobijo tako kader kot stranke, torej paciente. S tem imajo podjetja z enako ali podobno dejavnostjo moč oblikovati monopol na tržišču, kar pa je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika definicija kartela, čeprav ima ta izraz morda še bolj negativno konotacijo.
Ker gre za ekonomsko relativno varno panogo - zaradi staranja prebivalstva je potencialnih "strank", torej pacientov, vedno več, tudi sam kader pa z lahkoto preide v sistem javnega zdravstva -, se ob vrtoglavih številkah poraja vprašanje, ali bi morali biti dobički tovrstnih podjetij bolj obdavčeni? Bi tako podjetja vendarle lahko več vračali družbi, od katere imajo takšen finančni profit?
Ministrstvo za finance pravi, da ne. Šlo bi namreč za neke vrste diskriminacijo glede na panogo. Podjetja so namreč obdavčena glede na pravni status oziroma pravnoorganizacijsko obliko podjetja, ne pa glede na to, s kakšno panogo se ukvarjajo. "Določanje posebne, enake obdavčitve samo za eno dejavnost, ne glede na status izvajalca, kot se razume predlog, ni ustrezno in bi pomenilo razdrobljenost in nekonsistentnost sistema obdavčitve," opozarjajo na ministrstvu za finance, a vseeno puščajo prostor za razmislek o drugačnem načinu zagotavljanja pravičnejše razporeditve bogastva: "Nekonsistentnosti, druge pomanjkljivosti oziroma slabe prakse na nekem področju se lahko učinkoviteje kot preko davkov in obdavčitve naslovijo z določbami, ki osnovno urejajo takšno področje." Morda pa nekoč ...
