V soboto bo prva letošnja slana. Pravzaprav to velja za čas po poletju, letos je bila slana že večkrat, ampak pozimi in spomladi, če smo natančni. Morda bi bilo bolje reči, da bo to prva jutranja zmrzal ob koncu vegetacijske sezone ali po njej. Pozimi in v začetku pomladi slana nikogar prav dosti ne moti, saj nima "česa vzeti". In tako kot "prve ljubezni nikoli ne pozabiš" (ali je to sploh res?), je tudi prva slana najpomembnejša. Do takrat nam ni treba skrbeti za rastline, občutljive na zmrzal, od rož do zelenjave, če nam jih je škoda, seveda. In če jih sploh lahko zaščitimo. Paprike ali paradižnika že ne moremo prenesti nekam v zaprt prostor ali zavetje, kjer se ponoči toliko ne ohladi, kakšno rožo pa!
Od kod sploh izraz "slana"?! Saj sploh ni slana! Kot otroku mi to res ni šlo v račun, to vem po pripovedovanju svoje babice. Morda zato, ker izgleda, kot da bi travo posuli s soljo? Pa ste pomislili, da to ni zmrznjena rosa, ker če bi zmrznile kapljice rose, bi bil led prozoren, pa ni! Ne, slana nastane z resublimacijo vodne pare na predmetih (voda iz plinastega preide direktno v trdno stanje), ki se dovolj ohladijo – najpogosteje jo opažamo na travi, na nizkem rastlinju in podobno. Zakaj ne na drevesih in grmovju? Po zakonih ohlajanja se najprej ohladijo tla, za njimi se ohlajajo plasti zraka tik nad tlemi in s tem tudi predmeti, ki segajo malo nad površino tal, na primer travne bilke. Nastanejo ledeni kristalčki, ki lepo odbijajo svetlobo in se zato iskrijo in niso prozorni. In ne, to ni ivje – ivje nastaja s primrzovanjem podhlajenih vodnih kapljic na neko oviro oziroma predmet, torej prehod iz tekoče v trdno fazo vode. Skratka, narava v svojih pojavih pogosto najde izvirne obvoze ali bližnjice. Taki pojavi so nam morda sami po sebi umevni, zanimivi pa postanejo, ko se nekoliko poglobimo vanje. In koliko bo minusa v soboto zjutraj?
Človek najprej pomisli na kraje, kot so Babno polje, "slovenski pol mraza" v poseljenih krajih, pa na Bloke, Jezersko, Rateče, Kočevsko … To so mrazišča, kraji, ki so znani po tem, da so tam ob za to potrebnih pogojih temperature najnižje. Kaj je sploh mrazišče? To je kraj, ki ima take reliefne značilnosti, ki omogočajo nabiranje ohlajenega zraka, se pravi, da gre za kotanjast teren, za kraška polja, planote. Ne doline, doline so odprte, zato se po njih vzpostavi tok ohlajenega zraka po dolini navzdol, to je dolinski veter, in tam ohlajeni zrak ne zastaja. Morda so najbolj znana mrazišča na Komni, ki je planota in že sama po sebi ugodna za take pojave, vrtače, konte pa so še dodatno poglobljena mesta, ki so idealna za to. In ker so na razmeroma visoki nadmorski višini, lahko tam tudi pri nas pozimi izmerimo (skoraj?) polarne temperature.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
