Jasno z Andrejem: Muhast letni čas

Kaj je res že tretjina leta mimo?! Prvi maj je nekakšen vstop v poletje, čeprav je še globoka pomlad. Imamo občutek, da bo odslej samo še toplo in da nas ne bo več zeblo (zebe nas lahko tudi poleti, seveda, kajti takrat nosimo povsem drugačna oblačila). A smo že doživeli maje, ko sploh ni bilo toplo! Pomlad je pač muhast letni čas, ki si dovoli marsikaj. Ko si, skoraj bi lahko rekli, zima in poletje podajata roki. Kot nekakšen pogajalec med dvema, ki si nikakor nista blizu, politično bi rekli, da skuša zbližati stališča. Čeprav jih nikoli ne, a takrat je že prepozno. Za zimo, ker med pogajanji preteče toliko časa, da izgubi vso svojo moč. Vmes jo pa večkrat radodarno stresa, kot tudi letos z jutranjimi slanami, na primer. To leto jim res ni konca. Resda kljub vsemu marsikje kaže, da bo sadja veliko, a do takrat, ko bomo kaj obirali, je še daleč.

Lahko kar pesimistično naštejemo: lahko pride toča. Tudi ta je zelo krajevna in redko prizadene večja območja hkrati. Nakazuje se suša – to je bolj vsesplošna grožnja. Spomladanska suša je namreč lahko napoved, da bo sušno vse do jeseni. Kajti poletje ni ravno znano po dovolj izdatnih padavinah, da bi ne odpravile, ampak vsaj sproti omilile spomladansko pomanjkanje vode v tleh. Pa pustimo vodotoke, katerih vodostaji so poleti že običajno nizki. Poletne padavine so predvsem v stilu ploh in neviht, ko sosedu zalije, nam pa ne. In kdo jamči, da bodo poleti nevihte prinesle samo dež, ne pa še vsega drugega, kar nima z njim kaj dosti skupnega, a ga vse bolj pogosto spremlja. Pa že nevihtni dež je, vsaj pri močenju tal, manj učinkovit, saj ob nalivih precej vode odteče, ne da bi se vpila v tla. Na papirju je res toliko in toliko milimetrov dežja, a jesenski dežni milimeter je precej učinkovitejši od poletnega. Ja, tudi milimetrov je lahko več vrst.

Se pa spomnim leta (ne sprašujte me po letnici, v tem nisem dober), ko je bila spomladi suša, pa smo imeli ogromno srečo z vremenom poleti. Namreč kolikor toliko sproti je zalivalo, da na koncu vendarle ni bilo tako hudo, kot je kazalo na začetku poletja. Dež je sproti namakal le zgornjo plast tal, vsaj nekaj za rastline, vodnih zalog v tleh, podtalnice, pa seveda ni mogel obogatiti. Za to je bilo potrebno skoraj eno leto.

Poleg toče in suše so tu še, recimo, stenice, ki postajajo prava grožnja kmetijstvu, pa kakšne bolezni, živali, ki si v suši vodo poiščejo tudi na poljščinah, ker preživeti je pač treba! In zdaj se veselimo toplih poletnih dni. Sarkazem? Ja, a v sedanjih vremenskih in drugih razmerah nam drugo skoraj ne preostane (več).