
V večini krajev po Sloveniji je sonce januarja sijalo nekje med 40 in 60 odstotki povprečnega trajanja. Bolje je bilo na Primorskem, kjer so imeli skoraj popoln izkupiček, dobrih 90 odstotkov. Ni čudno, da imamo letos občutek, da se nam je sonce januarja izogibalo, da je bil januar mračen. Že tako so dnevi precej kratki, od zimskega obrata sonca se dan do konca meseca zjutraj podaljša za 17 in zvečer za 46 minut, torej skupno za dobro uro. Veliko? No, nekoliko se pozna, a ljudski pregovor pravi, da je to le toliko, "kolikor petelin s kljunom zevne". Od začetka februarja do danes pa se je dan v samo šestih dneh podaljšal za četrt ure, februar je torej pomemben mesec dnevne svetlobe, saj se dan najhitreje daljša. Že to nam daje upanje na večjo količino sonca, čeprav je ta zelo odvisna tudi od vremena, kar se kaže prav v teh dneh, ko nam ga oblaki tako uspešno kradejo.
Februar je po povprečni temperaturi tretji najhladnejši mesec (za januarjem in decembrom). Je pa zgovoren primer, ki pokaže, da povprečna temperatura nima nujno kaj dosti skupnega s temperaturnimi ekstremi. Februarja so bile namreč marsikje po Sloveniji izmerjene najnižje temperature v letu. Če bi sodili po povprečni mesečni temperaturi, bi seveda to pripisali januarju. Sicer ne bi naredili velike napake, saj je bila marsikje najnižja temperatura res izmerjena januarja, nekako pol-pol je razmerje med obema mesecema. Decembra ni tu zraven. Zakaj ravno februar, ko pa se prav v tem mesecu dan hitro daljša in je ponoči časa, ko se ozračje lahko ohlaja, manj? Predvsem je februarja v povprečju manj oblačnih noči, zrak je zaradi tega tudi nekoliko bolj suh (gledamo povprečje, seveda). Tla so od zime dodobra ohlajena (pustimo sedaj vnemar, da seveda ni vedno tako), krajše noči pa so še vedno kar dolge – ob koncu meseca noč še vedno traja slabih 13 ur (najdaljša noč je okoli 15 ur in pol!). Se pa zaradi daljšega dneva in manj oblačnosti običajno čez dan bolj segreje kot decembra in januarja oziroma je večji dnevni temperaturni hod. Povedano drugače, tudi če je zjutraj mrzlo, lahko pričakujemo, da mraz ne bo trajal ves dan, ampak da se bo čez dan kar segrelo.
Skratka, februarja je v povprečju kar velika verjetnost, da doživimo kakšen temperaturni minimum zime. A če začnemo razglabljati, kaj je pravi mraz, res nizke jutranje temperature ali nizke povprečne dnevne, je to stvar tolmačenja. Če greste ven, vas bo seveda bolj zeblo zjutraj pri -15 °C, pa čeprav se bo potem čez dan segrelo in morda ne boste potrebovali niti kape niti rokavic. Če bo pa bo ves dan okoli -1 ali pa +1, ne bo treba obleči najtoplejše bunde ali plašča, a tudi čez dan ne bo nič drugače. In v drugem primeru boste potrošili več energije za ogrevanje kot v prvem primeru. Kaj je torej pravi mraz? Odgovorite si sami.





