Jamstvena shema: Prej prenehali poslovati, kot bi najeli posojilo

Državna SID banka je po pooblastilu Republike Slovenije sredi julija pričela z opravljanjem vseh poslov po dveh poroštvenih shemah. Uredbi sta bili sicer objavljeni že sredi maja oziroma konec junija. Za odloge kreditnih obveznosti je bilo od kvote 200 milijonov evrov do zdaj porabljenih 54,9 milijona evrov, za kredite s poroštvom države pa od dveh milijard vsega 21 milijonov evrov. Shema se izteče konec leta. Banka lahko podjetju odobri likvidnostno posojilo do deset odstotkov prihodkov od prodaje v lanskem letu, zanj pa jamči država. Pri posojilih mikro, malih in srednjih podjetij je predvideno jamstvo do višine 80 odstotkov glavnice, pri velikih podjetjih do 70 odstotkov glavnice.
Gospodarstveniki opozarjajo, da je bilo vse to občutno prepozno za tiste, ki so se spopadali z "zaprtjem" prebivalstva in gospodarstva ob sredi marca razglašeni epidemiji koronavirusa, kar je tudi razlog, zakaj je bilo od 200 milijonov evrov za odlog kreditnih obveznosti prebivalstva in gospodarstva do zdaj "porabljenih" le 55 milijonov evrov, od dveh milijard za jamstvo države ob najetju novih kreditov gospodarskim subjektom pa zgolj en odstotek razpoložljivih sredstev ali 21 milijonov evrov. Mnogi so medtem prenehali s poslovanjem, drugi so najeli kredite po manj ugodnih pogojih. Na Pošti Slovenije so se v veliki meri poslužili ukrepa čakanja zaposlenih na delo, saj so imeli kar 874 zaposlenih določeno obdobje na čakanju, medtem ko kreditov oziroma odlogov kreditov z državnim jamstvom prek SID banke niso koristili. In razlog? "Zato ne, ker je finančno stanje Pošte Slovenije stabilno," odgovarjajo.

Banke pri kreditih izjemno toge

Direktorica Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) mag. Aleksandra Podgornik situacijo s krediti z državnim jamstvom razloži. "Čeprav banke večinoma zatrjujejo, da ažurno odgovarjajo na povpraševanja podjetij po sredstvih za premostitev likvidnosti, izkušnje podjetij niso vedno takšne. Praktično vsa podjetja so se v začetku koronakrize srečala s krizo likvidnosti in iskala možnosti premostitve. Seveda so potrebovali hitre odgovore, po informacijah iz mnogih podjetij iz različnih dejavnosti pa so bile banke izjemno toge in neodzivne. Podjetja poročajo o zelo zahtevni dokumentaciji, ki obsega 30 strani in več, kar pri podjetjih zahteva veliko časa za pripravo in prav tako v bankah veliko časa za obdelavo. Ne gre toliko za nizko povpraševanje, temveč so mnoga podjetja enostavno odstopila od povpraševanja za sredstvi in iskala druge rešitve."

Kredite podaljšati v leto 2021?

In kaj pravijo v bankah? V NLB poudarijo, da so se tokrat v krizi vsi glavni akterji odzvali zelo hitro - zakon o odlogu kreditnih odplačil je izjemno pripomogel pri zagotovitvi likvidnosti gospodarstva in državljanov, subvencioniranje čakanja na domu zaradi zmanjšane prodaje pa rešilo marsikatero delovno mesto. "Tudi v NLB smo nemudoma odreagirali na spremenjene razmere. Realizirali smo večino potreb podjetij za nova likvidnostna sredstva v obdobju od izbruha epidemije in s tem pomagali številnim strankam pri absorpciji likvidnostnega šoka. Rešitve vedno iščemo individualno, v pogovoru s stranko, saj se vsaka sooča s specifično situacijo. Podprli smo jih z limiti na poslovnih računih, likvidnostnimi in kratkoročnimi krediti, tudi z odkupi terjatev. Na voljo so še krediti z jamstvom SID banke za financiranje malih in srednje velikih podjetij, pa dolgoročni krediti z garancijo Slovenskega podjetniškega sklada. Nemoteno smo podpirali financiranje novih projektov, ki so se izkazali za donosne ali so omogočali strankam hitro in učinkovito spremembo poslovnih modelov ter s tem zagotavljali rast in razvoj podjetij tudi v teh časih," navajajo v NLB.