Hitre proge med Mariborom in Ljubljano (še) ni na zemljevidu EU

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Po podatkih Evropske komisije bo proga med Dunajem in Ljubljano preko Maribora do leta 2040 omogočala hitrosti le do 160 kilometrov na uro. 
Po podatkih Evropske komisije bo proga med Dunajem in Ljubljano preko Maribora do leta 2040 omogočala hitrosti le do 160 kilometrov na uro. 
Andrej Petelinsek
Evropska komisija napoveduje obsežen razvoj hitrih železnic, ki bo pot iz Ljubljane na Dunaj do leta 2040 skrajšal za uro in pol – na približno 4,5 ure. A ključno: hitrejše vožnje ne bodo rezultat prave hitre proge, temveč posodobitev obstoječega omrežja in predvsem avstrijskih naložb.

V članku še izveste:

Kako zemljevid EU razkriva, da Slovenija do leta 2040 trenutno nima načrtovanih prog s hitrostjo vožnje nad 200 km/h?

Kaj pomeni slovenska zaveza, da bodo vlaki na relaciji Šentilj–Maribor–Ljubljana vozili do 160 km/h?

Zakaj je napovedano skrajšanje potovalnega časa le "okvirno"?

Zakaj ministrstvo vztraja pri cilju gradnje nove hitre proge (Ljubljana–Celje–Maribor–Šentilj) med letoma 2040 in 2050? 

Kako naj bi nova proga skrajšala vožnjo med Ljubljano in Mariborom na 55 minut?

Zakaj pobuda za državni prostorski načrt za hitro progo sploh še ni vložena?
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta