
S skupno željo, da bi Prežihova bajta postala nekoliko drugačen prireditveni prostor, so na Ravnah na Koroškem zasnovali poseben projekt Otroci izpod Uršlje, avdiovizualni koncert po navdihu Prežihovih del v izvedbi Hedere Vento in Milana Kamnika. Veliko zanimanja in navdušenja je požela prva izvedba koncerta produkcije Umetniškega kluba 101 in koprodukcije Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM), Občine Ravne na Koroškem in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (Območna izpostava Ravne na Koroškem). "Prežihovina je res poseben prostor. Najprej smo razmišljali o ljudeh izpod Uršlje in uglasbitvi zgodb, ki jih je pisal Prežih, a ker so KPM in Prežihova fundacija kot temo Prežihovega leta imenovali otroštvo, smo se odločili za projekt Otroci izpod Uršlje," nam je povedala Mojca Kamnik iz Hedere Vento. Po vrsto letih so tako ponovno pričeli prebirati Solzice in druge zgodbe, kot je Dihurjeva iz Boja na Požiralniku, v Prežihovih delih in otroštvu pa se osredotočili predvsem na otroške like. V projektu so tako izpostavili otroške situacije, otroške konflikte - notranje ali zunanje. "Ali so to medgeneracijski odnosi, recimo v pesmi Šleka pac, za katero je besedilo in glasbo napisal Milan Kamnik, ali pa je to odnos do družine, da je treba iti od doma, služiti in prenesti vse, kar pač moraš prenesti," je izpostavila Mojca Kamnik.


Naše generacije odraščajo v luksuzu
"Ko smo te zgodbe, Solzice, brali mlajši, so se nam ti liki zdeli starejši in si nismo znali predstavljati, da so imeli tako težka življenja. Veliko smo se pogovarjali, kako je danes za nas vse enostavno. Saj so tudi danes v kontrastu vojne, živimo pod nekimi drugimi pritiski, a vseeno, naše generacije so odraščale v luksuzu, ki ga naši starši ali prastarši niso poznali," razmišljajo v skupini Hedera Vento, ki so želeli izpostaviti otroški duh izpred stoletja in tudi skozi današnjo perspektivo.
Koncert je na pročelju Prežihove bajte spremljal videomaping Tomislava Gangla, ki se je igral s simboliko tega, kar sporočajo pesmi. "Nismo prikazovali naracije tega, kar govorijo teksti, saj so kar dolgi, ampak bolj minimalizem in krajino, ki je pod Uršljo goro, na Prežihovini - in kako lahko vidimo Uršljo goro. Imamo zelo zeleno pokrajino. Veliko tega smo posneli in poskušali zapakirati kot simboliko komadov. Pesmi je povezoval vezni tekst, ki je kot Prežihov glas, pomagal nam ga je napisati Tone Partljič, ki ravno zaključuje svoj večletni projekt preučevanja Prežiha, prebral pa ga je Aljaž Verhovnik," je dejala Mojca Kamnik. S kratkimi in jedrnatimi besedami veznega teksta, kot so 'ista kri ni pogoj za lubezen', so želeli izpostaviti Prežihovo razmišljanje: "Na način, kako si mi mislimo oziroma si Partljič misli, da bi Prežih to dejal."

Napisali sedem novih komadov
Vsebinsko precej zahteven projekt je terjal veliko časa. Zanj je namreč Hedera Vento napisala šest novih pesmi (Mati, solzice, Štako trpl'e'je, da vsakega mine, Zadn'o bart, Rojen kriv, Lažne obl'ube, Kriki samorastnikov), medtem ko je Greh na odoru napisal koroški kantavtor Milan Kamnik in pridodal še nekaj svojih starejših pesmi (Slovenec sem, Šleka pac in Levi devžej).
Zasedba z Milanom Kamnikom na čelu bi si želela, da bi lahko koncert še kdaj ponovili. "Kulturna dediščina nam je posebej blizu, sploh Koroška. Že kar nekaj časa smo se spogledovali z idejo, da bi naredili nekaj na temo Prežiha. Skozi svoja življenja smo veliko poslušali o njem, je del vseh nas, ki živimo tu. Ko nas je muzej, ki se ukvarja s kulturno dediščino, povabil, da bi to naredili skupaj, smo bili takoj za to," je dejala Mojca Kamnik. Za koncert so natisnili tudi knjižice, ki so jih razdelili med obiskovalce. "Vanje smo zapisali tekste, so namreč kar zgoščeni, veliko jih je, koroščina pa je lahko tudi težje razumljiva," je še povedala Korošica.






