Vanessa Čokl
"Naš cilj je, da v državni zbor pripeljemo zakon o ukinitvi volilnih okrajev in preferenčni glas, potem pa bomo videli, kaj bo na glasovanju," odgovarja vodja poslanske skupine največje vladne stranke Brane Golubović (LMŠ), kje je politika manj kot mesec do naslednjega sestanka parlamentarnih strank pri predsedniku republike o spremembah volilne zakonodaje po lanski odločbi ustavnega sodišča, ki je odločilo, da se velikost in meje volilnih okrajev ne prilegajo več ne dejstvu, da je Slovenija razparcelirana na 212 občin, niti drugim geografskim okoliščinam oziroma da je razlika v obsegu med njimi, celo 1:3,73, nesprejemljivo velika.
Odločitev na prvem sestanku v predsedniški palači je bila, da se do konca aprila pripravijo zakonodajne podlage za ukinitev volilnih okrajev in za relativni preferenčni glas, čeprav skupina ustavnih pravnikov politiki dopoveduje, da samo absolutni prednostni glas omogoči odločilni vpliv volivcev na to, kdo sedi v parlamentu. To, da imajo pri nas volivci odločilni vpliv na "sedežni red" v državnem zboru, v slovenski ustavi piše že od leta 2000, a preferenčno,
za konkretno ime in priimek, ki dobi s tem neposredno pot v poslansko klop, če ga volivci dovoljkrat obkrožijo, na parlamentarnih volitvah še vedno ne moremo glasovati.
Do naslednjega srečanja politike pri Borutu Pahorju mora ministrstvo za javno upravo pripraviti predlog preoblikovanja volilnih okrajev. Že zato, pravi Brane Golubović, "da politika vidi, kako je to zakomplicirano". "Moje osebno mnenje je, da se bo vsa debata vrtela okrog absolutnega in relativnega prednostnega glasu."
Zdi se, da ima absolutni preferenčni glas vsak dan manj možnosti
