V Živalskem vrtu Ljubljana je na ogled razstava natečajnih rešitev za nov vhodni kompleks in živo ograjo ljubljanskega živalskega vrta. Med njimi je tudi zmagovalna rešitev arhitektov Dina Mujića, Katje Ivić in Maruše Kunstek iz arhitekturnega biroja AAMERAK s sodelavci. Razstava bo na ogled do 3. septembra.
Razstavo pri ogradi grivastega volka so v sredo odprli v. d. direktorice ZOO Ljubljana Suzana Gajić, ljubljanski župan Zoran Janković in podžupan Rok Žnidaršič. Gajić je v nagovoru dejala, da je vhodni kompleks veliko več kot le vstopna točka, je prvi stik obiskovalcev s poslanstvom varstva narave, skrbi za živali ter ustvarjanja kakovostnega doživetja za obiskovalce. "Naš cilj je oblikovati sodoben, dostopen in funkcionalni vhodni kompleks, ki bo spoštljivo umeščen v naravno okolje," je dodala. Povedala je še, da se zaposleni v ZOO Ljubljana zelo veselijo novega vhodnega kompleksa, ki prinaša novo blagajno in info točko, kar bo po njenih besedah omogočilo "veliko prijetnejšo izkušnjo za obiskovalce kot doslej".
Žnidaršič je v nagovoru dejal, da je nov vhodni kompleks simbol prenove živalskega vrta v biodiverzitetno središče, odprt pa bo tudi navzven. "Na ta način bo postal pomembno središče tega dela mesta in ena od pomembnih vstopnih točk v Krajinski park Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib," meni podžupan.
Po Jankovićevem mnenju je ZOO Ljubljana nekaj posebnega, sam pa si v njem želi pando. Povedal je še, da je ideja za vhodni kompleks in živo ograjo izvrstna. Pričakuje, da bi lahko dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja pripravili še letos. "Rad bi, da bi vhodni del odprli decembra 2027," je dodal. Vrednost projekta je ocenil na okoli tri milijone evrov.
Soavtorica zmagovalne rešitve Katja Ivić je povedala, da so vhodni kompleks oblikovali ob misli, da človek ni gospodar narave, ampak je zgolj član širše biotske skupnosti. "Oblikovali smo objekt, ki deluje kot telo na nogah, ki lebdi nad terenom in spodaj ustvarja prostore povezav, prehodov, pogledov in srečevanj," je povedala. V pritličju so ustvarili notranji in zunanji trg ter več transparentnih paviljonov, v katerih bodo blagajna, info točka, turistično-informacijski center, trgovina, vhod v naravovarstveni center in kavarna. V nadstropje pa so umestili upravo in naravovarstveni center.
Fasado kompleksa so oblikovali kot "parafrazo živalske kože, ki je narejena iz lesenih elementov iz žganega lesa z vstavljenimi steklenimi elementi na točno določenih delih, ki odpirajo pogled v krajino". Predvideli so tudi zeleno streho, ki ustvarja nove habitate za manjše živali.
Živo ograjo pa so zasnovali tako, da so ohranili obstoječo leseno ograjo in ji dodali nov sloj ograje, vmes pa umestili zemljino, ki omogoča ozelenitev. Ograja po besedah Ivić preprečuje pobeg živali in zagotavlja zvočno zaščito za živali v živalskem vrtu. Vzdolž celotne ograje pa so oblikovali točke javnih prostorov, namenjene počitku sprehajalcev, ki omogočajo vizualno povezavo med zunanjim svetom in notranjostjo živalskega vrta. Projekt predvideva tudi prenovo dela Večne poti.
Pri elaboratu so sodelovali tudi arhitekt Roman Krajcarz, krajinski arhitekt Svit Oliver Katanec, konzultant za gradbene konstrukcije Ivan Ramšak, konzultat za promet Boštjan Račič in konzultant za požarno varnost Aleš Hudernik.
