Avtorji so kipar in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Alen Ožbolt, arhitekti Denis Hitrec, Tadej Urh, Tjaša Tahirović, Erika Sirotić in drugi. Predvideli so, da bi ob robu Trga republike stal drog s slovensko zastavo, tla trga pa bi bila prepredena s talnimi lučmi, ki bi še posebej v temi zasijale in predstavljale gibanje ljudi. Obeležje bi dopolnili z napisom, kaj točno bi pisalo in kje bo napis, še niso razkrili.
Množično zbrani v poklon slovenski zastavi na zgodovinskem mestu
"Spomnimo se tistih vročih junijskih dni leta 1991, ko smo se množično, složno in enotno poklonili slovenski zastavi," je ob predstavitvi izbrane rešitve dejal minister za obrambo Borut Sajovic. Po njegovih besedah je torej ideja spomenika "množično zbrani v poklon slovenski zastavi". Označil jo je kot navdušujočo, na zgodovinskem kraju bi ohranjala spomin na dogodke ob osamosvojitvi.
Lokacijo spomenika, torej Trg republike v Ljubljani, so izbrali zaradi kraja spomina in lokacije proslave ter prvega dviga zastave v juniju 1991, ko je bila uradno in slovesno razglašena neodvisna Republika Slovenija, je na predstavitvi pojasnil namestnik predsednice ocenjevalne komisije pri obrambnem ministrstvu, etnolog in antropolog Božidar Jezernik.
Poveže preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo
Težave pri iskanju rešitve je povzročala majhnost in kulturna zaščitenost Trga republike, ki onemogoča velike posege. Postaviti spomenik v klasičnem smislu bi po njegovih besedah pomenilo postaviti "protiutež spomeniku revoluciji", s čimer bi kršili zaščito trga. "Hkrati pa bi naredili prav gotovo nekaj, kar ne bi bilo ne prav okusno ne prav posrečeno," je povedal. Izbrana rešitev po njegovem deluje, ker bo povezala preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo, povezuje pa se tudi z bližnjo stavbo državnega zbora.
Generalni direktor direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino pri ministrstvu Matjaž Ravbar je dejal, da so iskali celovito rešitev in umetniško odličnost predlagane rešitve, kar je pomembno z vidika simbolnosti, sporočilnosti in izvirnosti. Ob 35. obletnici osamosvojitve, ki jo praznujemo letos, si Slovenija in Ljubljana zaslužita primerno obeležitev, ki jo bo predstavljal spomenik, je izpostavil.
Vlada je za projekt rezervirala dva milijona evrov. Ravbar pa je dejal, da dejansko vrednost investicije izbrane rešitve težko ocenijo, saj so se aktivnosti za izvedbo projekta šele začele. Minister Sajovic je poudaril, da mora izbrano rešitev zdaj potrditi še vlada, špekulacije o ceni pa po njegovem mnenju niso na mestu.
Sajovic si o ideji spomenika želi umirjene razprave. "Zagotovo pa ideji zbranosti vseh pred našo zastavo na kultnem prostoru naše države težko kdorkoli nasprotuje," je dodal.
Izbirali med 36 idejami
Ministrstvo je pred dvema letoma dobilo nalogo, da pripravi idejo o spomeniku osamosvojitve, vlada pa je ustanovila komisijo, ki je pripravila izhodišča. V sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije so nato izvedli mednarodno odprt, anonimni, javni, interdisciplinarni natečaj za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani.
Ocenjevalno komisijo poleg Ravbarja in Jezernika sestavljajo še predsednica arhitekta in vizualna umetnica Apolonija Šušteršič, vizualni umetnik Tobias Putrih, arhitekt Aleš Vodopivec, slikarka Uršula Berlot Pompe, generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Špela Spanžel, arhitekta Rok Žnideršič in Miloš Kosec.
Na natečaj so prejeli 36 idej. Za izbrano rešitev so podelili nagrado 15.000 evrov, podelili pa so še dve nagradi v višini 6900 evrov ter tri priznanja po 4500 evrov, odškodnine pa so vredne 1200 evrov, je navedel Ravbar.
