Evropski proračun: Mehanizem za okrevanje ima številne slabosti

V času, ko potekajo politične razprave o dolgoročnem proračunu EU po letu 2027, revizorji Evropskega računskega sodišča izpostavljajo več težav v zvezi s Skladom EU za okrevanje oziroma mehanizmom za okrevanje in odpornost (RRF). Vzpostavljen je bil po razglasitvi pandemije covida-19. Revizorji priznavajo, da je RRF imel pomembno vlogo pri okrevanju EU po pandemiji, vendar so informacije o rezultatih skope, o stroških pa jih sploh ni. Zato ni jasno, kaj državljani dejansko dobijo za svoj denar.

"Naše sporočilo je povsem jasno: za prihodnje proračune, ki bodo temeljili na uspešnosti, mora biti financiranje boljše. Povezano mora biti z rezultati in mora imeti jasno opredeljena pravila. V nasprotnem primeru se tak sistem ne sme uporabljati," je izpostavil slovenski član sodišča Jorg Kristijan Petrovič kot eden od dveh članov sodišča, ki sta pristojna za poročilo.

Učinkovitosti porabe denarja in stroškovne učinkovitosti ni mogoče izmeriti

RRF po ugotovitvah revizorjev ni mehanizem financiranja, ki temelji na smotrnosti, saj učinkovitosti porabe denarja in stroškovne učinkovitosti ni mogoče izmeriti, ker Evropska komisija ne zbira podatkov o dejanskih stroških. Pri odkrivanju in odpravljanju resnih nepravilnosti ter zagotavljanju skladnosti s pravili EU in nacionalnimi pravili se opira predvsem na države članice, katerih sistemi pa imajo slabosti. Poleg tega državam ne more naložiti finančnih popravkov, kot je izterjava sredstev, razen v primerih resnih nepravilnosti, kot so goljufije.

To po razlagi revizorjev pomeni, da lahko Evropska komisija državam članicam izplača denar v celoti tudi v primeru nepravilnosti pri javnem naročanju, saj je pomembno le, da so doseženi dogovorjeni mejniki in cilji. Nekatere države EU zaradi načina, kako so bili določeni mejniki in cilji, prejmejo znatna sredstva, preden projekte zaključijo. To ogroža finančne interese EU, saj bi lahko države članice na koncu sredstva obdržale, ne da bi projekte zaključile.

Izplačilo sredstev v proračune držav članic še ne pomeni, da so ta sredstva dosegla končne prejemnike in realno gospodarstvo. "Čeprav je bilo izplačanih 42 odstotkov sredstev, je bilo do konca lanskega leta zadovoljivo doseženih le 28 odstotkov mejnikov in ciljev. Preostalih 72 odstotkov mejnikov in ciljev je tako treba doseči do avgusta 2026. Kot je razvidno iz teh številk, izplačilo sredstev ni nujno sorazmerno z doseženimi mejniki in cilji, niti ne odraža njihove pomembnosti. Zaradi tega se lahko zgodi, da se precejšen delež sredstev RRF izplača, brez da bi države članice izvedle ustrezne ukrepe (naložbene projekte in reforme)," pojasnjuje članica sodišča Ivana Maletić.

Stroški financiranja bi se lahko podvojili

Za sklad za okrevanje Evropska komisija na finančnih trgih najema posojila. V prvih letih so bile obrestne mere zgodovinsko nizke, vendar so se nato zvišale, zato bi se lahko prvotne ocene stroškov financiranja do leta 2026 več kot podvojile. "To bo skupaj z odplačili močno obremenilo prihodnje proračune EU. Dolg bo treba začeti odplačevati leta 2028. Poplačilo je predvideno do leta 2058. To pomeni, da ga bo v veliki meri odplačala naslednja generacija davkoplačevalcev EU," poudarja Jorg Kristijan Petrovič.

Po njegovih besedah je pomembno, da EU pri vsakem morebitnem najemanju posojil v prihodnosti ustrezno zmanjša obrestna tveganja in vnaprej določi načrt za odplačevanje posojil, v katerem navede, od kod bodo sredstva prišla. Za mehanizem za okrevanje in odpornost tega ni storila. "Živimo v nepredvidljivem svetu in EU mora kar najbolje izkoristiti svoje vire. RRF je bil ustanovljen za pomoč gospodarstvom EU, da bi postala bolj odporna. Da ne bi spodkopali zaupanja državljanov v porabo evropskih sredstev, tega ne gre početi na račun uspešnosti, preglednosti in odgovornosti," opozarja Jorg Kristijan Petrovič.

Mehanizem za okrevanje in odpornost je bil vzpostavljen leta 2021 v času krize za financiranje ukrepov – reform in naložb – na področju zelenega in digitalnega prehoda. Države EU prejmejo sredstva le, če dosežejo vnaprej določene mejnike in cilje, določene v njihovih nacionalnih načrtih. Države članice imajo v okviru RRF na voljo nepovratna sredstva in posojila. Prvotni proračun mehanizma je znašal 724 milijard evrov, vendar so države na koncu zaprosile za 650 milijard evrov (359 milijard evrov nepovratnih sredstev in 291 milijard evrov posojil). Dolg za nepovratna sredstva bo vračala upnikom Evropska komisija, posojila jim bodo države članice vračale same neposredno.

Slovenija je po podatkih vlade s prilivom izplačila tretjega zahtevka 23. oktobra 2024 iz RRF prejela 1,1 milijarde evrov, od tega 673 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 426 milijonov evrov posojil. To je 41 odstotkov vseh sredstev za okrevanje in odpornost, ki so državi na voljo do konca leta 2026.