Zahtevo zanj so ob podpori civilne družbe vložili sindikati, a je v razpravi prevladalo mnenje, da referendum zaradi davčnih določb v zakonu ni mogoč. Sklep je podprlo 48 poslancev, proti jih je bilo 35.
Interventni zakon so pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, ob glasovanju 11. maja pa so ga podprli tudi v SDS. Obljubljali so, da gre za razbremenitev ljudi in podjetij po štirih letih obremenjevanja in zmanjševanja gospodarske konkurenčnosti v času levosredinske koalicije ter za polaganje temeljev za hitrejši razvoj države v prihodnje.
Nasprotno sindikati opozarjajo, da gre za zakon za razkroj Slovenije, sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji. Glede na ocenjeni javnofinančni učinek se bojijo posegov v plače v javnem sektorju in v pokojnine ter ostalih rezov.
Prejšnji teden so tako ob podpori civilne družbe in s podpisi več kot 47.000 volivcev vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Predlagatelji zakona so danes na izredni seji DZ pomisleke nasprotnikov zakona zavrnili in menili, da razpis referenduma ni mogoč. V skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, je v imenu predlagateljev opozoril Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus). In interventni zakon ureja vprašanja davkov ali obveznih dajatev v več kot polovici členov, je dodal. "Če tega sklepa ne sprejmemo, kršimo ustavo," je pozval navzoče na seji.
Da referenduma o zakonih, ki urejajo vprašanja davkov in drugih obveznih dajatev, ni mogoče razpisati, so soglašali v poslanskih skupinah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resnica. Po drugi strani so v poslanskih skupinah SD, Levica Vesna in Svoboda menili, da bi referendumsko odločanje o zakonu moralo biti dopustno.
Interventni zakon prinaša številne nujne rešitve za razvoj naše države, predvsem na področju gospodarstva in davkov, je dejal Janez Žakelj (NSi, SLS, Fokus) ter dodal, da odpravlja številne škodljive ukrepe Golobove vlade.
Podobno je Tadej Ostrc (Demokrati) opomnil, da zakon vsebuje tudi pomembne ukrepe za razvoj države, gospodarstva in konkurenčnosti Slovenije. "Govori o razbremenitvah, o večji motivaciji za delo, o privabljanju razvojnih kadrov in o tem, da država končno začne ustvarjati pogoje za razvoj, ne pa samo za nove obremenitve," je dejal.
"Gre za grobo zlorabo ustave," pa je sprejemu sklepa nasprotovala Meira Hot (SD). Potrdila je, da večina določb posega na davčno področje, a kot je dodala, prepoved referenduma o davkih obstaja zato, da z referendumom ne bi mogli državi preprečiti pobiranja nujnih dajatev. Vendar se z zakonom problem izjemno slabega stanja javnih financ le še poglablja, je opozorila.
Nataša Sukič (Levica Vesna) je poleg tega zavrnila navedbe predlagateljev o koristih interventnega zakona za vse. "Razbremenil bo en odstotek najbogatejših. Ne bo razbremenil večine zaposlenih, kot lažete," je dejala.
Zakon med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin, socialno kapico, nižji DDV za osnovna živila in začasno za del energentov, ugodnejšo obravnavo samostojnih podjetnikov, odpravo prepovedi dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine za zaposlene upokojence, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike ter odstop od omejevanja kratkoročnega oddajanja stanovanj v letu 2027.
V sindikatih so za primer potrditve sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma že napovedali vložitev pobude za ustavno presojo sklepa.
