Vida Božičko Štajnberger
Po tem, ko smo poročali, da so rezultati raziskave Instituta Jožef Stefan (IJS) pokazali, da 80 odstotkov svinjine, ki se je prodajala kot slovenska, to v resnici ni bila, so se odzvali tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Premajhen vzorec za zaključke
"Omenjene preiskave niso popolnoma zanesljive pri določanju porekla, saj so odvisne od številnih zunanjih dejavnikov in zahtevajo dobro podporno infrastrukturo (baze podatkov, kombinacijo metod), zato je pri interpretaciji predstavljenih rezultatov potrebna previdnost," so zapisali in nadaljevali, da lahko izotopske analize pri uradnem nadzoru služijo kot indikativno orodje za identifikacijo potencialno sumljivih primerov, vendar zaradi omejene stopnje zanesljivosti (okoli 85 %) ne omogočajo samostojnega in nedvoumnega dokazovanja točnega izvora.
Opozorili so tudi na omejeno število analiziranih vzorcev, saj tako ni mogoče izvesti statistično zanesljivih zaključkov, še posebej pa ne utemeljeno trditi, da je kar 80 odstotkov prašičjega mesa, ki se na trgu označuje kot slovensko, v resnici uvoženega izvora. "Takšen sklep presega dokazno moč razpoložljivih podatkov in ni metodološko upravičen," še dodajajo. Spomnimo, da so analizirali 148 vzorcev svinjine, med njimi 19 vzorcev iz trgovin, označenih kot meso slovenskega porekla. Gre za izotopske analize, kjer so primerjali izotope lahkih elementov in elementne sestave, kar omogoča oceno geografskega izvora hrane.
Pri rednih nadzorih ni veliko neskladij glede porekla
Ali bodo na podlagi te raziskave poostrili inšpekcijski nadzor? Pravijo, da se skladno s programom dela Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) nadzori izvajajo redno. Vsako leto v vseh obratih, ki izvajajo dejavnosti klanja, razseka in skladiščenja mesa, pa tudi v približno 80 registriranih obratih (mesnicah). Pri ugotovljenih neskladjih gre predvsem za napačno ali zavajajoče navajanje države porekla, manjkajoče obvezne podatke (npr. o rojstvu, reji in zakolu živali) ter pomanjkljivo sledljivost po razseku ali prepakiranju. A pojasnjujejo, da je delež ugotovljenih neskladij v zvezi s poreklom nizek. A tveganja obstajajo. "Zaradi kompleksnosti dobavnih verig, ekonomskih interesov in omejitev nadzornih mehanizmov ostaja sistem sledljivosti in označevanja porekla prašičjega mesa izpostavljen tveganju namernih zlorab, ki lahko ogrozijo verodostojnost sistema in zaupanje potrošnikov," so še pojasnili.
Pri sadju in zelenjavi so take izotopske analize redna praksa
Glede morebitnega uvajanja izotopskih analiz v delo inšpektorjev pa pojasnjujejo, da UVHVVR z IJS na področju analitike radioaktivnih izotopov sodeluje že več let, in sicer pri svežem sadju in zelenjavi. "Za izbrane vrste sadja in zelenjave se je tako že zbralo precej informacij, ki služijo kot banka podatkov za ocenjevanje rezultatov posameznih vzorcev. Z namenom morebitne razširitve analiz tudi na druga živila je letos že potekal sestanek s predstavniki IJS, kjer so bili omenjeni tudi rezultati analiz prašičjega mesa," so še pojasnili in dodali, da pri uvajanju na področju mesa ugotavljajo, da ima metoda še določene pomanjkljivosti.
Sektor prašičereje se je sicer konec lanskega leta znašel v krizi, saj so takrat odkupne cene padle za 17 odstotkov v primerjavi z letom prej. Zato je kmetijsko ministrstvo sprejelo ukrep enkratne finančne pomoči prašičerejcem v višini dva milijona evrov za blažitev poslabšanja ekonomskih razmer v tem sektorju. Sektor podpirajo tudi s promocijo, Uprava za varno hrano pa v juniju načrtuje tudi sklic delovne skupine za masne bilance. Spomnimo, da je bila ta delovna skupina že sklicana po imenovanju leta 2024, a je delo v njej nato zastalo. Pravilnik o uvedbi masnih bilanc je sicer že v veljavi, vendar ga morajo zaradi novega Zakona o varni hrani in krmi prenoviti.
