Dokler te ne udari, ne boli

Ali odmeva? Moralo bi, pa ne samo tokrat, že vsakič prej, ko so klimatologi opozorili na prekomerno segrevanje Zemljinega ozračja in pred posledicami tega trenda. A se bojim, da je odmev še vedno prešibak, pretih.

Ja, morda je zdramilo ljudi tam v Nemčiji, ki so ostali brez vsega in morda brez kakšnega bližnjega. Morda je zdramilo prebivalce Grčije, Turčije, ki jim ognjeni zublji požirajo, kar so v generacijah s trudom ustvarili. A dokler te ne udari, ne boli. Čeprav bo počasi začelo boleti tudi nas. Kar malo pomislite. Koliko časa pa bomo še lahko kompenzirali materialno škodo ljudem?! Več bo suš, povodnji, viharjev. Država bo spraznila svojo malho, denarja za odpravljanje vse pogostejših škod bo vse manj. Od kod pa naj se vzame?! Davke moramo zmanjšati, taka sredstva pa se nabirajo le z davki. Tu gre za solidarnost, ki pa, žal, počasi ugaša. Na pohodu je ideologija posameznika - vsak naj poskrbi zase, vsak odgovarja zase. Kar je do neke mere res, a pri vremenskih ujmah smo lahko vsaj nekoliko učinkoviti le, če stopimo skupaj. Sosedje in malo širša okolica že poskrbijo za kakšno odkrito streho, če pa bo odkritih streh vsako leto pet, deset, bo zmanjkalo denarja in tudi volje.

Kaj naj sploh naredimo? Saj ne moremo nič. S kozmetičnimi ukrepi zagotovo ne. Treba bo drastično poseči v naša življenja, a če ne bomo, bodo posledice še bolj drastične. Imamo torej na izbiro, da pametno, z razmislekom in bolj pod nadzorom začnemo spreminjati naš način življenja ali pa čakamo dalje in bomo pač postavljeni pred dejstvo, da nam bo zmanjkovalo hrane, vode, da bodo tudi vojne, ker žejni ljudje ne bodo imeli česa izgubiti. Takrat bo človek človeku res le še volk.

Milijoni, ki jim bo morje poplavilo domovino, se ne bodo pomišljali poteptati in podirati vseh vrst ograj, kajti utoniti tudi ni prijetno. Bomo potem okrepili vojsko, nakopičili vse orožje, ki ga imamo, in streljali na te ljudi, ki bodo prihajali, mi pa bomo ob daljnem pokanju mirno spali in živeli, kot da se nas to ne tiče? Ja, tudi taki so med nami, a upam, da jih bo premalo, da bi prevladali.

Mogoče se zdi tak scenarij preveč apokaliptičen, verjetno pa je samo vprašanje časa, kdaj se bo uresničil. Malo, malo časa še imamo. Kot je rekla gospa Lučka Kajfež Bogataj, svetovna podnebna konferenca v Glasgowu je smiselna in potrebna, morebitna naslednja pa ne bo več, ker bo prepozno. Vladi bi svetoval, da objavi aplikacijo, ki bo vsakemu od nas omogočala, da si na preprost način izračunava svoj ogljični odtis. In naj ga počasi zmanjšuje. Kako, naj se vsak odloči sam. In seveda naj postavi merila: tisti, katerih ogljični odtisi so veliki, ga morajo zmanjševati bolj, tisti pa, ki ne dosegajo osnovne stopnje, so oproščeni, saj verjetno ne morejo niti dostojno preživeti. Pa naj pokažejo (in seveda pokažemo), koliko se zavzemajo za zeleno prihodnost v resnici ali pa le z besedami.