Dogajanje na borzah: Razprodaja obveznic prestrašila vlagatelje

Ta torek so delniški tečaji na razvitih trgih skorigirali na račun povišanja donosnosti, predvsem na ameriške dolgoročne obveznice. V torek se je zvrstila največja razprodaja ameriških obveznic po letošnjem marcu. Donosnosti na ameriške desetletne obveznice so se povzpele na 1,57 odstotka, predvsem na račun besed predsednika Ameriške centralne banke Fed Jeroma Powella, ki je senatnemu odboru za bančništvo dejal, da bo inflacija na račun zastojev pri svetovnih dobavnih verigah lahko bolj vztrajna, kot so pri Fedu sprva pričakovali. Posledično to poviša verjetnost, da se pohitri zmanjševanje odkupov obveznic centralne banke, kar je povzročilo torkovo razprodajo obveznic. Ta proces lahko pričakujemo tudi v prihodnje. Z "razprodajami" obveznic se povišajo njihove donosnosti. Višji donosi oziroma višje obresti na državne obveznice pa povišajo ceno financiranja podjetij in znižajo njihov pričakovani donos, saj se z vlagateljevega stališča poviša njihov oportunitetni strošek.

Cene delnic nekaterih podjetij so bolj občutljive na spremembe v obrestnih merah oziroma na spremembe donosa državnih obveznic. Tipično so to podjetja z višjim pričakovanim dobičkom, kot so podjetja tehnološkega sektorja. Zato so v torek mnogo bolj skorigirale delnice tehnoloških podjetij kot cene delnic bolj tradicionalnih podjetij. Ameriški indeks pretežno tehnoloških podjetij NASDQ je v torek skorigiral za 2,8 odstotka, medtem ko je indeks bolj tradicionalnih oziroma industrijskih podjetij izgubil 1,6-odstotka.

Uradniki ameriške centralne banke Fed so sicer že v minulem tednu namignili, da bodo zmanjševanje nakupov vrednostnih papirjev uradno napovedali na novembrskem zasedanju. Menijo, da se kažejo znaki, da del inflacije ni tako prehodne narave, kot so pričakovali. Ob predpostavki, da bo septembrsko poročilo z ameriškega trga dela "spodobno", bo po besedah Fedovega predsednika Jeroma Powella uradno obvestilo o zmanjšanju odkupov vrednostnih papirjev objavljeno na novembrskem zasedanju zveznega odbora za odprti trg (FOMC). Zmanjševanje odkupov bo postopno in naj bi se končalo sredi leta 2022. Med tem procesom lahko pričakujemo višji pritisk na bolj ali manj vse kapitalske trge, predvsem pa na cene delnic iz dražjih branž oziroma s trgov. Centralne banke se sicer relativno lahko spopadejo z nivoji 3- oziroma 4-odstotne inflacije v prihodnjih letih. Če pa bi ta, kljub ukrepom centralnih bankirjev, bila vztrajna, potem bi centralne banke morale dvigniti obrestne mere bolj agresivno za dalj časa. To bi povzročilo globalno recesijo in današnji nepremičninski baloni v mnogih razvitih ekonomijah bi počili.

Cenovni pritiski ostajajo v območju evra in se na račun visokih cen energentov najverjetneje še ne bodo zelo hitro končali. Kljub zastojem pri dobavnih verigah se gospodarstvo evroobmočja približuje svoji predpandemični velikosti, a so septembrski PMI-indeksi pokazali, da se je hitrost okrevanja na koncu tretjega četrtletja še nekoliko upočasnila. Upočasnitev okrevanja je bila zabeležena tako v pridelovalnem kot v storitvenem sektorju. Oba sektorja so prizadeli podaljšani dobavni roki. Seveda kljub temu za območje evra pričakujemo povišanje BDP tretjega kvartala.

Višje cene surovin in povišani svetovni stroški transporta trenutno h globalni inflaciji dodajajo 1,5, odstotka. Zdaj je vprašanje, koliko bodo dodali še dražji energenti. Podpora makroekonomskih politik je še vedno potrebna, saj so kratkoročni obeti še negotovi in trgi dela si še niso opomogli. OECD tudi pravi, da je prilagodljivo denarno politiko treba ohraniti. OECD sicer pričakuje, da bo letos svetovna ekonomija zrasla za 5,7 odstotka, kar je nekoliko manj od majske napovedi pri 5,8 odstotka. Za 2022 OECD pričakuje 4,5-odstotno rast globalnega BDP.

Gospodarstvo ZDA je na letni ravni napredovalo 6,6 odstotka v drugem kvartalu. To se je tudi odrazilo v sezoni objav poslovnih izidov oziroma dobičkov podjetij v ZDA. Ti so v drugem letošnjem četrtletju dosegli rekordno raven, na agregatni ravni so obsegali 2,42 bilijona dolarjev, kar je za 9,7 odstotka več kot v prvem četrtletju, ko so dosegli 2,21 bilijona dolarjev. Podjetja ameriškega borznega indeksa S & P 500 so v agregatu v medletni primerjavi dosegla 26-odstotno rast prihodkov in 93-odstotno rast dobička v letošnjem drugem četrtletju. Dobri zaslužki podjetij po svetu in raven njihovih investicij bosta kljub različici delta pripomogli h globalni gospodarski rasti, zaradi česar lahko ostanemo pozitivni, kar se tiče delniških tečajev do konca leta.