Evropskega poslanca Milana Zvera še nikoli nismo videli tako srečnega, izpolnjenega in zmagoslavno razpoloženega. Tisoč in en dan je čakal na zadoščenje, a vendarle dočakal svojo pravico in svojo resnico, katere temeljno razkritje je, da je Evropska komisija delovala politično. Primera, da bi politična institucija delovala politično in posegla v politiko držav članic EU (!), zgodovina parlamentarne demokracije v Evropi namreč ne pomni. Kakšna vse so ozadja izjemnega Zverovega dosežka, je zanimalo tudi Častnik, ki prav tako vselej sledi poti pravice in resnice. Potem ko so številni bruseljski in slovenski mediji, domnevno po napotkih in pritiskih Evropske komisije in Milana Kučana, Zverovo razkritje zamolčali ali ga le obrobno omenili, smo se sami zakopali v osrčje ozadij zgodovinskega boja za pravico.
Naši bruseljski viri opisujejo dolgoletni prizadevni angažma Zvera, ki se je zakopal v papirje in naštudiral upravne postopke, da bi dokazal zloglasni precedens, ki mu ni para. Sumil in bal se je namreč, da je evropska komisarka in podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova marca 2023 pripotovala v Slovenijo k tedanjemu predsedniku ustavnega sodišča Mateju Accetu samo zato, da bi vplivala na odločitev ustavnih sodnikov o zakonu o RTVS.
Sumi in številni indici poslancu, ki je vendarle tudi član posebnega odbora Evropskega parlamenta za evropski ščit za demokracijo, leta niso dali spati. Ni veliko hodil na seje parlamenta, ni se pojavljal v javnosti, redko je potoval v Slovenijo - vse le zato, ker je zaslutil, kaj je njegova misija in da mora z vsemi silami žrtvovati vse za pravo resnico. Tri mandate je že v Bruslju, toda tako jasno se mu še nič doslej ni posvetilo. Zdaj se mu je spoznanje odstrlo na dlani: Janez Janša ga je dal poslati v Evropo le zato, da bi izpolnil svoje poslanstvo s tem, ko bo prišel zadevi Jourova - Acceto do dna.
Tako je Zver nagruntal in uporabil vsa razpoložljiva preiskovalna sredstva, podobno kot to počne najboljši politik med novinarji Bojan Požar. Le da so bili njegovi prijemi tudi ob več sredstvih veliko bolj dodelani, hkrati pa se ni branil niti sodnih poti. Deloval je kot (pre)rojen preiskovalni novinar in zato ni moglo biti boljšega področja od medijskega, boljšega od zakona o RTVS, kjer "politične interference" nikakor niso dopustne. Slutil je, da hudič tiči v podrobnostih in da bi utegnil biti ključen dokument interni opomnik Jourove za sestanek z Accetom. V imenu transparentnosti je zahteval, da interna alineja v pripravi za sestanek postane javna. Verjel je v pravosodje, kot je to lastno le njegovi matični stranki SDS, zaupal v ombudsmanko in nato še v evropsko sodišče, ki je naposled tudi dovolilo vpogled v interni opomnik. In, evo ga, v pripravi na srečanje je pisalo točno tako, kot je pričakoval: da naj komisarka "poišče priložnost, da preveri stališča predsednika ustavnega sodišča o novem zakonu o RTVS Slovenija". Bingo!
Indici, sumi, logično sklepanje, zdrava pamet, ustaljene strankarske navade pritiskov in poenostavljanj - vsa ta sredstva so ga pripeljala do zasluženega epiloga. In že so se mu utrnili nadaljnji predlogi, ki so prav tako edini logični: zahteve po odstopih in prepovedih opravljanja političnih in sodniških funkcij, za vse po spisku, od komisije do sodišča. "Uspelo mi je, to je čista zmagaaaa! Lagali so nam, kot smo pravilno sumili! Imam indice! Zdaj bomo dokazali še, da je zakon o RTVS invaliden, in zahtevali odstope vseh!" je zapisal v prvem sporočilu strankarskemu vodstvu domov.
Nato je kopal dalje po zajetni dokumentaciji, prebral še Lizbonsko pogodbo in si za trenutek dovolil užiti sad svojega truda. Kakšen blagoslov. Pričakoval je sicer, da se bo kolegica Romana Tomc, ki velja za resnicoljubno in budno spremlja slovenske medije, ob nenadkriljivem dosežku bolj veselila z njim, a je zaslutil indic ljubosumja, konkurence. Razumel je: vsem tak presežek ne more uspeti, rezerviran je samo za najbolj prizadevne in neomajne, kar on gotovo je. Njegov trud je upravičeno poplačan, si je dopovedal.
In kaj zdaj, ko je z njegovim razkritjem cela evropska javnost dosegla zmago, pa je ne slavi po njegovih pričakovanjih? Zvoniti bi morali vsi alarmi, ne pa da nekateri skušajo zminimizirati pomen in indicev ne enačiti z dokazi. "Potrpljenje je božja mast. Zdaj moram samo vzdržati in vztrajati naprej," je zapisal v drugem SMS-sporočilu domov, ki smo ga pridobili.
Po naših neuradnih, a zanesljivih virih v preiskovalnih politično-novinarskih krogih je Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) že pripravilo predlog, da Zver postane njihov častni član, poleg tega pa mu bodo še letos podelili Meškovo nagrado za življenjsko delo. Več kot zasluženo, pa karkoli bo posledica zgodovinskega razkritja, so razpravljali na izredni seji upravnega odbora, ki se je je udeležilo vseh pet članov ZNP. Vsi indici pa kažejo tudi na to, da bodo Zvera predlagali še za več nacionalnih in evropskih nagrad, ker je ubranil transparentnost, resnico in pravico, s tem pa evropske vrednote, vključno z medijsko svobodo in vladavino prava. Že vnaprej mu čestitamo tudi kolegi iz Častnika!
