Vsebino omogoča Dars
Sledijo paničen pritisk na pedal zavore, »upiranje« sistema proti blokiranju koles (ABS), škripanje gum, potne dlani in povišan srčni utrip. Če imate srečo. Sicer se lahko tovrstno zaviranje v sili konča tudi s trkom – bodisi vi »priletite« v pred vami ustavljeno vozilo ali pa ste žrtev naleta od zadaj. V nobenem izmed opisanih primerov izkušnja ni priporočljiva, saj zagotovo postreže z bolečo glavo – pa čeprav je vaše vozilo opremljeno z najmodernejšimi varnostnimi blazinami in mehovi. Zadnja leta se na slovenskih avtocestah in hitrih cestah pripeti več sto naletov letno. Neustrezna varnostna razdalja je očitno nekaj, česar slovenski vozniki še niso usvojili.
Po podatkih Policije se je v letu 2018 na naših avtocestah in hitrih cestah zgodilo 1493 prometnih nesreč (15,3 odstotka več kot v letu 2017), za neprilagojeno hitrostjo pa je neustrezna varnostna razdalja drugi najpogostejši razlog nastanka nesreč, ki jim sledijo daljši zastoji.
Nepodučeni in manj izkušeni pa tudi (skrajno) arogantni in agresivni
Velika večina voznikov vozi preblizu drugemu vozilu zaradi nepoznavanja dolžine zaustavitvene poti, torej poti, ki jo njihovo vozilo ob zaviranju opravi glede na hitrost in stanje vozišča. Del voznikov celo napačno meni, da s krajšo varnostno razdaljo povečajo prepustnost ceste in da bodo tako hitreje na cilju, nekateri pa poskušajo z agresivnim »lepljenjem« na zadek vozila pred seboj tega spraviti s prehitevalnega na vozni pas.
Rezultat?
»Na štajerski avtocesti so se danes med 6.30 in 7.15 na relaciji od Lukovice proti Domžalam pripetile tri prometne nesreče. Po ugotovitvah policije je bil vzrok vseh treh nesreč prekratka varnostna razdalja. Dve nesreči sta se končali zgolj z materialno škodo, v eni pa je bila ena oseba lažje poškodovana, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Na tem delu avtoceste je bil več ur oviran promet, nastal je tudi več-kilometrski zastoj.«
Takšna in podobna sporočila na radijskih postajah bi morale vse, vsekakor pa vsaj stoječe v kolonah spomniti na to, kako pomembna je ustrezna varnostna razdalja, posebej pri vožnji z višjimi hitrostmi, ki jih vozila dosegajo na avtocesti.
V razmislek – varnostna razdalja povečuje pretočnost prometne gneče
Dejstvo je, da bi bila ob upoštevanju pravilne varnostne razdalje pretočnost prometa lahko večja. V prometu nismo sami, zato ne moremo gledamo le nase. Voziti moramo strpno, upoštevati in paziti drug na drugega. Zagotovo bi bilo ob prometnih konicah manj zastojev na avtocestnih vpadnicah, posebej na ljubljanskem obroču, na primer na odseku Krtina-Domžale-Ljubljana, če bi vsi vozniki upoštevali primerno varnostno razdaljo ob zavedanju, da se soudeleženci v prometu na območju priključkov vključujejo na avtocesto. Občutno manj bi bilo zaviranj, ki zatem sprožijo nepotrebne zastoje in povečujejo možnost naleta (ter drugih prometnih nesreč).
Preprosta matematika, ki bi jo veljalo upoštevati – pravilo dveh sekund
Za vse, ki varnostne razdalje niso usvojili v avto šoli, ponovimo: gre za razdaljo od vozila, ki vozi pred nami po istem prometnem pasu, in nam omogoča, da lahko varno zmanjšamo hitrost ali celo ustavimo, če to stori voznik pred nami. Prav tako varnostna razdalja omogoči vozniku, ki nas je prehitel, da se pred našim vozilom varno vrne na vozni pas.
Previdno in premišljeno sicer bo trpela denarnica
Varnostna razdalja kot obveza voznikov je splošno predpisana v Zakonu o pravilih cestnega prometa, upravljavec ceste pa lahko dodatno predpiše, da se po njej vozi s predpisano varnostno razdaljo, kadar oceni, da je to potrebno. Tako je ob avtocestah vzpostavljena dodatna signalizacija s predpisano (zahtevano) varnostno razdaljo v območju predorov ali na odsekih, kjer so se pokazale druge motnje v prometu, pri čemer je postavljen prometni znak »najmanjša razdalja med vozili«.
Zakona o pravilih cestnega prometa vam ne bomo citirali (lahko pa si ogledate 44. člen ZprCP), opozorimo le, da globe za vožnjo z neustrezno varnostno razdaljo znašajo med 300 in 500 evri, za vsakih sto evrov pa dobimo še kazensko točko.
