Na sodišču so svoje argumente predstavili vlagatelji tožbe, ki menijo, da so bile v kampanji pred referendumom o zakonu izrečene številne neresnice, ki so vplivale na odločitev volivcev. Tožbo so sicer vložili, ker so v kampanji aktivno sodelovale tudi civilnodružbene organizacije, kot sta Zdravniška zbornica Slovenije in Katoliška cerkev, ki pa nista bili prijavljeni kot organizatorici kampanje.
"Tožeča stranka ne postavlja pod vprašaj svobode govora. Danes smo tukaj zato, ker je šla referendumska kampanja predaleč," je na obravnavi poudaril zagovornik tožeče stranke iz odvetniške pisarne Vrtačnik. Kot je izpostavil, je osrednje vprašanje spora, "ali pravo dopušča, da se referendumski izid oblikuje na podlagi neresnic ter ponavljajočih zavajanj, posredovan od avtoritet, ki imajo nad volivci poseben strokovni, psihološki in družbeni vpliv". Menijo, da je protipravno "groziti s tem, da bodo zdravniki pobijali starše brez njihove privolitve, ubijali mladoletne in duševno bolne, da bodo zdravniki kazensko odgovorni za zastrupljanje bolnikov".
Sodišče zanima izključno postopkovna poštenost
Predstavnik Državnega odvetništva, ki zastopa toženo stranko Republiko Slovenijo, je poudaril, da razveljavitev referendumskega izida predstavlja skrajni ukrep, povezan z najtežjimi kršitvami. Opozoril je, da tožniki v tej zadevi ne očitajo nepravilnosti volilnim organom, temveč očitke usmerjajo v ravnanje različnih družbenih skupin, ki so sodelovale v javni razpravi o referendumskem vprašanju.
Vrhovni sodnik Matej Čujovič je pred koncem javne obravnave med drugim poudaril, da se vrhovno sodišče zaveda čustvenosti spora za marsikoga, da pa je presoja sodišča omejena izključno na presojo postopkovne poštenosti, ne bo pa sodba v nobenem primeru razlagana kot stališče sodišča do vprašanja o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Eden od vlagateljev tožbe Bogdan Biščak je po obravnavi povedal, da če sodišče referenduma ne bo razveljavilo, bo s tem dalo zeleno luč lobističnim skupinam z veliko denarja, da se kot neregistrirane vključijo v kampanje ter se s tem izognejo finančnim in drugim omejitvam, ki omejujejo organizatorje kampanj. "Kampanje bodo s tem postale izrazito nepoštene, ker se bo to nadaljevalo v vse večjem obsegu," je oceni.
Primc pričakuje ugodno odločitev
Zakon o referendumski in volilni kampanji denimo določa, da stroški referendumske kampanje na državni ravni ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Organizator volilne kampanje mora te stroške poravnati s posebnega računa, prav tako denimo ne sme pridobivati sredstev za volilno kampanjo od tujih fizičnih in pravnih oseb in podobno.
"Pričakujem, da bo sodišče tožbo zavrnilo in priznalo referendumski rezultat," pa je po obravnavi dejal prvi mož koalicije nasprotnikov zakona Aleš Primc. Če bo referendum ponovljen, pa pričakuje še močnejšo zmago. Primčev zagovornik je na obravnavi poudaril, da očitkov v tožbi ni mogoče opredeliti kot nepravilnosti v kampanji, "kaj šele da bi ravnanja, ki so po svoji vsebini skopa, vplivala na postopek". Prav tako je poudaril, da v sporu ni mogoče obravnavati, kaj od izrečenega v kampanji je strokovno utemeljeno.
Kot je znano, je bil zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja na referendumu lani novembra zavrnjen.
Vrhovno sodišče bo v največ 30 dneh izdalo pisno odločitev.
