Franja Žišt
Naši mladi trenutno odraščajo v ozračju z veliko dejavniki tveganja. Naj nas ta dogodek spomni, da moramo šolam pomagati graditi vključujoče šolsko okolje, kjer bodo učenci videni in slišani, pravi psihologinja.
Običajno je, da je vsak od nas na svoj način pretresen ob dogodku v Gradcu, zadnji dogodek nas pretresa toliko bolj, ker je bližje nam, pravi psihologinja dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. "Normalno je, da so prve reakcije različne, kot smo različni ljudje, od žalosti do jeze, besa … Normalno je tudi, da bi radi razlago, radi bi vedeli, zakaj, radi bi našli krivca," pove sogovornica in dodaja, da pa je takšne dogodke težko razlagati in napovedati. "Mislim, da smo se v zadnjem času že naučili, da enostavno ni možno s prstom pokazati na eno stvar, za katero bi rekli, da je kriva, da se je nekaj zgodilo. Če dogodek gledamo za nazaj, bomo morda videli neke opozorilne znake, sicer pa so to izjemno nenapovedljivi dogodki." Kaj pa se lahko iz tragičnega torka vseeno naučimo?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
