(ANALIZA) Poplava novih strank je slovenski pojav, a ni nujno, da se preslika v sestavo državnega zbora

Matija Stepišnik Matija Stepišnik
30.06.2025 05:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Anže Logar in Miha Kordiš. Na predsedniških volitvah sta bila tekmeca, prihodnje leto bosta imela na parlamentarnih vsak svojo stranko.  
Anže Logar in Miha Kordiš. Na predsedniških volitvah sta bila tekmeca, prihodnje leto bosta imela na parlamentarnih vsak svojo stranko.  
Robert Balen
V nadaljevanju preberite: 

- Predvolilni čas je v Sloveniji tudi sezona nastajanja novih političnih projektov, političnih strank. To se je kot stalna praksa v zadnjem obdobju posebno močno učvrstilo kot tradicija slovenskega strankarstva, še vedno sicer razmeroma mladega. Istočasno nekatere stranke ugasnejo in se poslovijo s političnega prizorišča.

- Zakaj je Slovenija v tem posebna? Ali ni?

- Ali je to znak živosti demokracije, strankarskega prostora ali nestabilnosti, drobitve? Kaj o tem meni priznani politolog dr. Marko Hočevar?
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta