Janez Kovačič
Zgodba ni evropsko, še manj slovensko unikatna. Priložnost se je zdela ugodna: starejši zakonski par je prodajal precej staro rabljeno vozilo. Še preden je bil posel sklenjen, so se odpravili do mehanika, ki je vozilo servisiral. Vse lepo in prav, avto je zamenjal lastnika. Čez nekaj tednov se je ustavil sredi ceste. Na najbližji izpostavi AMZS so ugotovili, da je marsikaj narobe, predvsem pa je imel bistveno več kilometrov, kot jih je kazal števec.
Tako v Sloveniji kot v vsej Evropski uniji (EU) ni natančnih podatkov o tem, koliko rabljenih vozil v letu dni zamenja voznika. Gre predvsem za ocene, kar je bistveno drugače kot pri prodaji novih vozil, kjer so številke zelo natančne. Na splošno pa velja, da je prodaja rabljenih vozil od dva do trikrat večja kot prodaja novih. V Sloveniji je bilo v letošnjih osmih mesecih prodanih 53.559 novih osebnih avtomobilov (Jato Dynamics) oziroma za 9,6 odstotka več kot lani v tem času. Če bo šlo tako naprej, pomeni, da bi lahko prodaja novih vozil v Sloveniji dosegla ali celo presegla številko 80 tisoč. Na drugi strani bi potemtakem lastnika zamenjalo vsaj kakšnih 200 tisoč rabljenih vozil, pri čemer ta številka zajema tako prodajo "slovenskih" kot iz tujine pripeljanih rabljenih avtomobilov. Seveda so te številke na velikih trgih bistveno večje, kajti nemška prodaja novih vozil običajno preseže tri milijone, v Franciji in Italiji se za nove avtomobile odloči okoli 1,7 milijona ljudi ipd. Če bi upoštevali prodajo novih vozil na vseh trgih EU, potem ni sporna ocena, da na stari celini v letu dni prodajo vsaj 30 do 40 milijonov rabljenih avtomobilov. In v tem ribniku je toliko goljufij, da se je problema lotil Evropski parlament oziroma komisija za transport in turizem kot tudi Mednarodna avtomobilistična organizacija (FIA).
Kaj pravijo v Zvezi potrošnikov Slovenije?
Potrošniki, ki rabljena vozila kupujejo od pravnih oseb, so nekoliko bolj varovani, saj pri tem velja Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot). Pri rabljenih vozilih lahko uveljavljajo stvarno napako, ki se pokaže v enem letu od nakupa oziroma prevzema vozila. V potrošniških razmerjih odgovornosti prodajalca za morebitne stvarne napake s pogodbo ni mogoče izključiti. Če bi kupec kasneje ugotovil, da so bili kilometri prevrteni nazaj, kar se pri nakupu rabljenih vozil pogosto zgodi, bi lahko uveljavljal stvarno napako, ne glede na to, ali je prodajalec vedel za to dejstvo ali ne.
Zahtevke iz naslova stvarne napake določa ZVPot, in sicer lahko kupec sam izbira med:
• odpravo napake,
• vračilom dela plačanega zneska v sorazmerju z napako,
• zamenjavo blaga z novim brezhibnim blagom ali
• vračilom plačanega zneska.
Pri rabljenem vozilu smiselno prideta v poštev dva zahtevka, in sicer vračilo kupnine ali sorazmerno zmanjšanje kupnine. Potrošnik pa lahko zahteva tudi povrnitev kakršnekoli škode, ki mu je nastala.
Prodajalca je treba o tem obvestiti v roku dveh mesecev, odkar je potrošnik napako odkril, in postaviti zahtevek. Prodajalec mora odgovoriti v osmih dneh in zahtevku ugoditi ali ga pisno zavrniti. Kadar prodajalec zahtevka noče izpolniti, zavrača stvarno napako ali se ne odzove, potrošniki, lahko podajo prijavo na Tržni inšpektorat RS, ki ima pristojnost prodajalcu naložiti plačilo globe in z odločbo naložiti izpolnitev potrošnikovega zahtevka.
Pri drugih težavah, ki jih ugotovijo potrošniki po nakupu avtomobila, je treba v vsakem posameznem primeru oceniti, ali gre za stvarno napako ali zgolj za normalno obrabo določenih delov, razen če prodajalec kaj izrecno zagotovi oziroma jamči. Po ZVPot pa je pri rabljenih vozilih obvezna še najmanj enomesečna garancija. Če v tem času vozilo ne deluje pravilno, lahko potrošniki zahtevajo popravilo tudi iz naslova garancije.
Kazni za manipulacije kilometrskega števca
Zakon o motornih vozilih (ZMV-1; Uradni list RS 75/17, objavljen 22. decembra 2017) prinaša implementacijo določb direktiv EU s področja vozil, in sicer o rednih tehničnih pregledih vozil, o dokumentih za registracijo vozil in o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil. Naša država s tem zakonom uvaja tudi kazenske sankcije za manipulacijo kilometrskega števca vozila:
• z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek lastnik vozila, če se ugotovi manipulacija kilometrskega števca vozila z namenom zmanjšanja ali napačnega prikaza prevožene razdalje vozila, če je zanjo vedel;
• z globo 2000 evrov se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki je pravna oseba, če se ugotovi manipulacija kilometrskega števca vozila z namenom zmanjšanja ali napačnega prikaza prevožene razdalje vozila, njegova odgovorna oseba pa z globo 400 evrov, če je zanjo vedela;
• z globo 4000 evrov se kaznuje za prekršek pravna ali fizična oseba, ki izvede manipulacijo kilometrskega števca vozila z namenom zmanjšanja ali napačnega prikaza prevožene razdalje vozila.
Ocenjujejo, da ima prevrtene števce vsaj 30 do 40 odstotkov rabljenih vozil.
