(PORTRET TEDNA) Šved balkanskih korenin, drugačen od Vujovića

Ljubomir Vranješ bo v naslednjih dneh pred relativno lahko nalogo, ko bo slovenske rokometaše odpeljal v rojstni Göteborg, na evropsko prvenstvo. Če mu tam uspe odmeven rezultat, bo v hipu postal slovenski športni junak. V zadnjem času smo naša pričakovanja spustili na realna tla in uspeh slovenskih rokometašev bi bil že, če bi se prebili iz skupine. Kar v konkurenci s Poljaki, Švedi in Švicarji ne bo povsem enostavno.
Ta čas je prvotni cilj, potrditev kvalifikacij za olimpijske igre, zelo oddaljena misija. To je bil projekt prejšnjega selektorja Veselina Vujovića. Slovenska reprezentanca ga je ogrozila v trenutku, ko je maja 2018 v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo izpadla z Madžari. Usoda je hotela, da je naše vzhodne sosede takrat vodil Ljubomir Vranješ. Naš novi selektor se je za tisto zmago ob prihodu v Slovenijo že - opravičil.

Rad ima slovenski način igranja rokometa

Danes je njegov fokus preprosto drugje. "Rad imam slovenski način igranja rokometa in slovenske rokometaše, ki jih poznam že iz časov, ko so bili še moji nasprotniki," je uvodoma slovensko rokometno šolo pohvalil Vranješ. Kaj bi lahko bil njegov koncept, s katerim bi bil uspešnejši od prejšnjega selektorja? Kot igralec je bil organizator igre in sedaj bo imel v slovenski ekipi na voljo veliko izjemnih organizatorjev igre. To je slovenska posebnost, ki je Vujoviću ni uspelo popolnoma unovčiti. Kot nekdanji najboljši levi zunanji napadalec je Vujović po slovenskih klubih iskal predvsem visoke igralce, strelce iz razdalje. To je počel celotno obdobje, a popolnega uspeha pri tem ni imel. Tako je vse ključne tekme slovenske reprezentance odigral vsaj s po dvema organizatorjema v igri, pogosto celo s tremi, in brez klasičnega zunanjega strelca. Ob tem je Vujović okrepil igro v obrambi, ki je njegov glavni dosežek. Po tem elementu igre je poznan tudi Ljubomir Vranješ iz časov, ko je vodil nemški Flensburg, s katerim je leta 2014 tudi osvojil ligo prvakov.

Odlične fante povezati v moštvo, jim postaviti cilje ...

Če novemu selektorju Slovenije na prvem velikem prvenstvu spodleti in bodo že po prvem delu tekmovanja na poti proti Ljubljani, bo on kot selektor za to še najmanj kriv. Kako bi lahko za karkoli krivili moža, ki je ekipo prevzel samo mesec pred velikim tekmovanjem? Kaj pa je mogoče v tako kratkem času spremeniti? Ne veliko. Zato smo mnenja, da je pred Vranješem v resnici lahka naloga, ki jo je brez posebnih pritiskov nekoliko lažje uresničiti.

Trenerski preskok v Flensburgu

Čas za menjavo slovenskega selektorja ni bil primeren. Če so Vujovića nameravali zamenjati, bi ga lahko zamenjali, ko so maja 2018 ostali brez nastopa na svetovnem prvenstvu. Ali lani poleti, po končanih kvalifikacijah za EP. Nekoliko je tudi sam Vujović prispeval k zamenjavi s svojim "balkanskim" pristopom, ki je sčasoma postal moteč. Toda v rokometni zvezi so od začetka poznali njegov karakter in tudi način dela z ekipami.
Ljubomir Vranješ je drugačen tip trenerja. On ne "galami", njegovi nastopi so precej bolj umirjeni. Tako kot pred njim Vujović tudi Vranješ v Sloveniji govori srbsko, ker ima srbske korenine. A njegove izjave v tem jeziku niso niti približno tako sočne, kot so bile predhodnikove.
Razlikujeta se prav tako na prvi pogled. Vujović je 196 centimetrov visok Črnogorec, nekoč levi zunanji napadalec Metaloplastike in Jugoslavije. Vranješ meri le 166 centimetrov, a je bil že kot igralec v vlogi organizatorja igre Švedske vsaj tako uspešen (svetovni in evropski prvak, olimpijski podprvak). Bleščeča je tudi Vranješeva trenerska kariera. Klubov ni menjaval na veliko. Zadnje leto igranja pri Flensburgu se je že pripravljal na trenersko delo, ki ga je prevzel neposredno po zaključku igralske kariere. Tam je ostal sedem let in je leta 2014 osvojil naslov evropskih klubskih prvakov.

So imeli spet srečno roko?

Slovenska rokometna zveza je doslej imela srečno roko pri izbiri selektorjev in zdi se, da je spet tako. Po Vujoviću so iskali uglednega trenerja s slovesom. Med kandidati so se pojavljala imena Špancev in Skandinavcev. Na koncu so dobili Ljubomirja Vranješa - Skandinavca z balkanskimi koreninami, letnik 1973. Vsaj na papirju si boljše kombinacije ne bi bilo mogoče omisliti. A saj vemo, kako je s statistikami in papirnimi favoriti. Kmalu bo treba vse to potrditi na terenu. S slovenskimi rokometaši tudi ni najbolj enostavno delati. "Tu nas je zbranih 20 športnikov, vsi s svojimi karakterji," je lepo povedal Blaž Janc nedavno v Zrečah, ko se je Vranješ šele predstavil.