Organizirana skupina 65 slovenskih navijačev, ki je naše rokometaše na evropskem prvenstvu vzpodbujala v Göteborgu, sedaj navija samo še pred televizorji. Od prvenstva so se poslovili po prvem delu tekmovanja. "Navijači so porabili svoj dopust, rezervacije v hotelih so potekle, morali smo se vrniti. Hotele in apartmaje v mestu smo rezervirali že dolgo pred tekmovanjem. Vsak je dal približno 500 evrov, za kar smo lahko splanirali pot z avtobusom, kombiji in osebnimi avtomobili," je še v Göteborgu razlagal Slavko Kolar, vodja organiziranih navijačev Slovenije, ki delujejo pod okriljem Rokometne zveze Slovenije (RZS). Ta jim je pomagala z nakupom vstopnic za tekme, ki so stale od 50 do 75 evrov na dan.
Dopust je potekel
Največ podpore s tribun je slovenska reprezentanca imela v prvem delu tekmovanja. Tako je običajno. A hkrati je navada, da se prebijejo na glavni turnir, v zgodovini se niso le enkrat. V nasprotju z navijači velikih reprezentanc, ki bolj množično začnejo tekme obiskovati šele proti koncu prvenstva, imajo Slovenci v glavnem delu bolj klavrno podporo s tribun. No, zgodi se, da katera od velikih reprezentanc obstane kar na začetku, kot denimo tukaj Danska in Francija. Potem na tribunah ni najboljše vzdušje. Vsemu temu smo priče v Malmöju.
Slovencem so dobre igre prinesle nekaj podpore na tribunah. Spremljajo jih predvsem sonarodnjaki, ki živijo v Malmöju, obmejnem mestu z Dansko. Veliko navijačev prihaja iz Köbenhavna, ki je samo železniško postajo oddaljen od prizorišča skupine II EP. Najbolj prepoznavno slovensko ime na tribunah je brez konkurence Aleksander Javornik. V prepoznavne zelene barve oblečen možakar s kapo na glavi, njegova pojava spominja na maršala nekdanje skupne države. A ni to. "Kapa je mornarska, sem kapetan," uvodoma pojasni pogosto zmotno povezovanje likov. "Navijači me res pogosto kličejo Tito, kapetanska kapa mi je bila zmeraj lepša od maršalove. Razlika je tako v obliki kot v pomenu. Če sem iskren - za kapo sem se odločil, ker imam zmeraj manj las, pokrivalo pa marsikaj skrije. Prav pride tudi pozimi, ko je hladno," malo za šalo, malo zares pojasni Javornik.
"Navijači me pogosto kličejo Tito, a kapetanska kapa mi je bila zmeraj lepša od maršalove"
Sicer kapa ni njegov najbolj pomembni rekvizit. Pot navijača slovenskih športnikov je začel, ko se je odločil izdelovati replike pokalov na velikih prvenstvih. Ta posel si je zamislil kot hobi.
"Z njimi sem želel priti na tekme naših športnikov. Vem, da so pri tem težave z varnostniki, s pravim pokalom te ne spustijo v dvorano. Zato so moje replike iz lahkih materialov - stiropora, lesa. Varnostnikom postane hitro jasno, da nisem nevaren, da z njimi ne bom nikogar poškodoval. Če bi bil v navadni uniformi, bi me imeli za huligana, zato sem se odločil za obleko in kravato. Tako sem videti gospod in mi ne težijo, ko vstopam s pokalom," pravi 46-letni Žalčan, ki na tekme hodi kot "navijač z ljubeznijo, ki ni nevaren za okolico".
Evropska rokometna zveza ima pokal v obliki krožnika. "Ko sem to preveril, sem težko dojel. S seboj sem prinesel pokal, ki sem ga naredil za evropske prvake v kategoriji U21. Leta 2018 so ga osvojili na prvenstvu v Celju, tako da je že navajen zmagovati, ima svojo težo," pojasni Javornik, ki želi, da bi se lepa zgodba ponovila v Stockholmu, kjer bodo finalne borbe tega evropskega prvenstva.
Draga Švedska, kaj šele Japonska
Javornik je bil letos že v Berlinu, kjer je spremljal olimpijske kvalifikacije naših odbojkarjev. Veliko je na tekmovanjih, tudi do dva meseca na leto. "Največjo revolucijo med navijači je naredil Luka Dončić v ligi NBA. Slovenski navijači, ki imajo 'prišparanega' nekaj denarja, si na veliko prizadevajo v ZDA, na njegovih tekmah sem tudi že bil. Na splošno pa v teh časih naši navijači manj intenzivno spremljajo naše športnike po svetu, kar se vidi tudi v Malmöju. Nismo najbogatejši." Javorniku za poti pomagajo sponzorji. "Dobrodošel bi bil še kak močan, a na sebi ne nameravam nositi oznake preštevilnih podjetij," poslovne načrte razkriva kapetan. Proračun mu bo obremenila poletna pot na olimpijske igre na Japonskem. "Draga je kot hudič, hotela si ne bom mogel privoščiti. S skupino navijačev iz svojega kluba bi leteli do Sapora, kjer bi najeli avtodom in se prevažali po prizoriščih."
In kje spi v Malmöju, je med sponzorji tudi RZS? "Povsod po svetu bivam na svoje stroške, brez pomoči slovenskih športnih zvez. Nekatere mi priskrbijo vstopnice, za tukajšnje tekme sem jih nabavil od danskih navijačev. Prodajajo jih po 80 evrov, kupil sem jo za 33 evrov. Malo smo brskali po internetu, bili drzni, iznajdljivi. Če hočeš preživeti v tujini, se moraš znajti." No, pomagala mu je tudi Mariborčanka Bojana, ki jo je spoznal v Malmöju in prihaja iz Köbenhavna, vstopnici za zadnji tekmi pa so mu po polovični ceni prodali pri RZS.
V Malmöju si je prenočišče poiskal v hotelu v središču mesta. "Švedska je draga, a obstajajo trgovine, kjer je mogoče ceneje kupiti. Navajen sem skromnega življenja," pravi sogovornik, ki dela v podjetju Fužinar iz Vitanja, kjer trži okna in vrata. Direktor spoštuje njegove poti. "Navdušil sem ga za športne tekme. Če bi vsi znali o navijaštvu povedati lepe zgodbe, bi nas bilo na tribunah po svetu zagotovo več," zaključi Javornik.
