Verjetno so vam starši ali učitelji od malih nog žugali s prstom in vas opozarjali, da pazite na svoj jezik. Najsi je šlo za strog pogled pri družinskem kosilu ali glasno opozorilo na javnem mestu, uporaba kletvic je vedno veljala za značilnost nepristojnih, neotesanih in celo neizobraženih ljudi. Družba nas uči, da moramo svoja čustva ubesediti na kultiviran način in da za prostaško izražanje v urejenem svetu ni prostora. Toda časi se spreminjajo in z njimi tudi pogled na naš besednjak.
Novejše raziskave, ki so jih opravili psihologi, lingvisti in nevroznanstveniki, razkrivajo presenetljivo plat te "grde" razvade. Znanstveni podatki kažejo, da je sočna kletvica v mnogih primerih dejansko koristna za človekovo duševno in celo fizično stanje.
Ena izmed zanimivejših ugotovitev kaže na moč kletvic v komunikaciji. Raziskovalci so ugotovili, da uporaba blagih kletvic v razpravah dejansko poveča učinkovitost in prepričljivost govorca. Če želite delovati strastno in odločno, vam lahko premišljena neprimerna beseda pri tem pomaga. Občinstvo namreč govorce, ki tu in tam uporabijo krepko besedo, ocenjuje kot bolj intenzivne in iskrene. S tem sogovorniku signalizirate svoja prepričanja na način, ki ga zgolj vljuden in prečiščen jezik včasih ne more doseči. Kletvice ne prenašajo le pomena stavka, temveč tudi čustveni naboj, najsi gre za jezo, gnusa ali bolečino.
Večja iskrenost in znak inteligence
Lingvisti že dolgo opažajo, da kletvice delujejo kot nekakšen varnostni ventil za sproščanje družbenega pritiska. Ko jih uporabimo v pravem kontekstu, lahko celo preprečijo stopnjevanje fizičnega nasilja, saj omogočajo, da oseba sprosti svojo agresijo verbalno. Še bolj zanimiva pa je povezava med preklinjanjem in poštenostjo. Študije kažejo, da imajo osebe, ki pogosteje preklinjajo, višjo stopnjo integritete. Raziskava, v kateri so uporabili tudi poligraf, je pokazala, da ljudje, ki uporabljajo krepke besede, manj lažejo. Teorija za tem fenomenom je preprosta: osebe, ki močno cenzurirajo svoj jezik, pogosteje uporabljajo tudi druge oblike družbenega filtriranja, kar lahko vključuje prikrivanje resnice. Tisti, ki govorijo sproščeno in brez zavor, pa običajno povedo točno to, kar mislijo.
Eden najbolj trdovratnih mitov o preklinjanju je prepričanje, da gre za znak omejenega besednega zaklada. Ljudje naj bi preklinjali, ker se ne morejo spomniti primernejše besede. Znanost ta mit odločno zavrača. Poznavanje širokega nabora kletvic dejansko kaže na bogatejši splošni besednjak, povezujejo pa ga celo z višjim inteligenčnim kvocientom. Raziskava, objavljena v reviji Language Sciences, je razkrila, da so ljudje, ki so v določenem času našteli največ kletvic, dosegli tudi boljše rezultate na splošnih testih verbalne tekočnosti. Zato naslednjič, ko vam nekdo očita, da preklinjate zaradi pomanjkanja pametnejših besed, vedite, da znanost stoji na vaši strani.
Naravno protibolečinsko sredstvo
Poleg vpliva na komunikacijo in dojemanje inteligence ima preklinjanje tudi neposreden fiziološki učinek. Raziskovalci trdijo, da lahko izgovarjanje kletvic izboljša toleranco na bolečino. Učinek naj bi bil podoben blagemu odmerku morfija. Znanstveniki z Univerze Keele so izvedli poskus, v katerem so morali udeleženci držati roko v ledeno mrzli vodi. Tisti, ki so medtem ponavljali kletvico, so zdržali znatno dlje od tistih, ki so ponavljali nevtralno besedo.
Kletvica v telesu sproži naval adrenalina, ki začasno otopi občutek bolečine in človeka pripravi na soočenje z nevarnostjo. Ob tem se sproščajo tudi endorfini, ki izboljšujejo razpoloženje, podobno kot pri telesni vadbi. Včasih preprosto ni boljšega zdravila za slab dan, kot da iz sebe spravite nekaj sočnih besed.
