Barbara Gavez Volčjak
Andragoški center Slovenije (ACS) že od leta 1997 podeljuje priznanja tistim, ki z zgledi spodbujajo posameznike vseh starosti, da se pogumno podajo na pot raziskovanja novih znanj in spretnosti. Od leta 2023 je ta prizadevanja še podkrepil s projektom Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje ter kampanjo lahko.si. V sodelovanju z dvanajstimi regijskimi koordinatorji tako ACS vsako leto izbere najzgodbo vseživljenjskega učenja. Dr. Nataša Potočnik, direktorica ACS, poudarja, da želijo z zgledi izjemnosti spremeniti odnos javnosti do izobraževanja in učenja ter spodbuditi kulturo vseživljenjskega učenja v naši družbi. "Učenje nas spreminja, spreminja naše vedenje, naše navade, nas naredi prilagodljive in nam odpira nove priložnosti. Z njim se samouresničujemo in spreminjamo svet okoli nas. Hkrati pa je učenje tudi zdravilo za ohranitev našega planeta, podnebja, biodiverzitete. Ni boljšega zdravila, kot so znanje in spretnosti ter z njimi spreminjanje naših navad in ravnanja z okoljem. Ne poznam niti boljšega zdravila za mir in sožitje med nami in med narodi. Razgledanost in omikanost sta odličen protistrup proti pogoltnosti, stalnemu pehanju za več, pa čeprav na račun drugih ljudi in narave," meni Nataša Potočnik.
Priznanje v vsako slovensko regijo
Nominiranci za priznanja ACS se na razpis ne prijavijo sami, temveč jih prijavijo predlagatelji, ki so letos po vsej Sloveniji poiskali kar 42 zgodb posameznikov in skupnosti o rasti, učenju, spreminjanju, napredku. V vsaki regiji nato sedemčlanska komisija, v kateri so predstavniki izobraževanja, kulture in nevladnih organizacij, socialnega varstva in zaposlovanja, gospodarstva in podjetništva, medijev ter lokalnih skupnosti in odločevalcev, izbere po enega prejemnika priznanja. Vseh dvanajst prejemnikov priznanj razglasijo na osrednji slovesnosti tednov vseživljenjskega učenja, nato pa je mogoče na portalu lahko.si glasovati za najbolj izjemne.
Pred razglasitvijo prejemnika naziva najzgodba vseživljenjskega učenja 2025 v Sodnem stolpu so s kratkimi videoposnetki predstavili vseh dvanajst letošnjih prejemnikov priznanj. Obalno-kraško regijo je zastopalo Društvo Dvori iz istoimenske vasice na Kraškem robu, kjer prav vsi prebivalci v študijskih krožkih obnavljajo običaje, orodja, poti, jezik in znanja prednikov, s tem pa oživljajo istrsko dediščino, povezujejo generacije in krepijo samozavest krajanov.
Zdenka Žigon iz goriške regije je pred skoraj tremi desetletji v Lavričevi knjižnici postavila temelje Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ajdovščini. Kot aktivna članica svoj čas neutrudno posveča pridobivanju in nesebičnemu predajanju znanja vsem generacijam.
Učijo se zase in spodbujajo druge
Jugovzhodno Slovenijo je predstavljala Mira Madronič, ki kot kulturnica z dušo in srcem pomembno soustvarja kakovostno življenje v svojem okolju. V učenju prepoznava gonilno silo življenja, zato z zgledom spodbuja odrasle k učenju in aktivaciji na različnih področjih. Gregor Vajs iz podravske regije je z učenjem in trdim delom dokazal, da je mogoče premagati ovire in doseči pozitivne spremembe, tudi če se v življenju kdaj zalomi. Danes je mentor mladim, ki iščejo pot.
Prekmurec Štefan kozak je srce planinskega dogajanja v Lendavi, znanje in izkušnje prenaša na druge kot vodnik, markacist in mentor, ljudi vseh generacij ozavešča o planinstvu, varni hoji v gorah ter spodbuja k aktivnemu druženju v naravi. Predstavnica savinjske regije, Jana Turk Šulc iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah, se s sodelovanjem z učečimi učinkovito odziva na potrebe skupnosti. Zasavje je zastopal Open Club, Zavod za mladino, šport in turizem Trbovlje, kjer zaposleni s programi učenja, delavnic in svetovanjem mladim zagotavljajo krepitev samozavesti in pripadnosti, omogočajo medsebojno sodelovanje in podporo ter pridobivanje spretnosti. Gorenjsko je predstavljala Neva Veštan, ki je v zaporu z odločnostjo in vztrajnostjo končala šolanje in pridobila srednješolsko izobrazbo.
Znanje pomembno za osebno rast
Zuhra Horvat, predstavnica Koroške, povezuje društva in ustanove v projekte s trajnostnim namenom: Branje za znanje, Slovenj Gradec brez plastičnih vrečk in podobno. V osrednjeslovenski regiji je priznanje prejela Modra fakulteta z ljubljanske Filozofske fakultete, kjer spodbujajo sodelovanje med upokojenimi strokovnjaki, zaposlenimi in študenti. Razvijajo inovativne oblike izobraževanja za starejše ter uvajajo nove pristope k visokošolski didaktiki. Posavsko regijo je zastopala Edisa Hotič, ki je v Slovenijo prišla v iskanju zaposlitve in z željo po boljšem življenju. Začela je pridobivati znanje, danes pa z nenehno željo po učenju dokazuje, kako pomembno je znanje za osebno in poklicno rast. Iz primorsko-notranjske regije pa je bil prejemnik priznanja Žan Kidrič, ki je po naporni bolezni in dolgotrajnem zdravljenju, ki sta zamajala temelje njegovega obstoja, voljo do življenja okrepil z učenjem in druženjem prek programa Projektnega učenja za mlajše odrasle. Med 6000 glasovi na portalu lahko.si je njegova zgodba prejela 17 odstotkov vseh glasov in tako postala najzgodba vseživljenjskega učenja 2025.
