Predstavljajte si, da plavate v kristalno čistem Jadranskem morju, uživate v poletnem soncu, le nekaj metrov pod vašimi plavutmi pa leži zgodovina, stara kar sedem tisočletij. Prav to se je zgodilo v bližini otoka Pašman, kjer so arheologi odkrili nekaj, kar bi lahko spremenilo naše razumevanje preteklosti Jadrana in navdušilo vse ljubitelje skrivnosti.

Medtem ko se večina turistov na hrvaški obali ukvarja z iskanjem popolne plaže ali najboljše restavracije, se pod morsko gladino odvijajo prave detektivske zgodbe. Tokrat so raziskovalci naleteli na pravo "zlato žilo" zgodovinskih informacij. Tik ob obali otoka Pašman, natančneje med krajema Neviđane in otočkom Školjić, so na globini vsega petih metrov odkrili neolitsko najdišče, ki jemlje dih.

Ne gre le za nekaj raztresenih kamnov ali naključnih ostankov. Arheologi so namreč potrdili obstoj impresivne umetne strukture, ki je dolga več kot 300 metrov. To mega-naselje, kot bi ga lahko poimenovali v današnjem žargonu, priča o izjemno napredni skupnosti, ki je na tem območju bivala tisočletja pred nami.

Skrivnost potopljenega sveta

Raziskava, ki je razkrila to neverjetno strukturo, je bila del širšega projekta, ki se ukvarja s potopljenimi neolitskimi najdišči v hrvaškem delu Jadrana. Vodil jo je Mate Parica z Oddelka za arheologijo Univerze v Zadru, o tem izjemnem odkritju poroča hrvaški portal 24sata.

Morda se sprašujete, kako je mogoče, da je naselje pod vodo? Odgovor se skriva v geološki zgodovini našega planeta. Radiokarbonske analize so pokazale, da struktura datira v čas okoli leta 4700 pred našim štetjem. V tistem obdobju, globoko v neolitiku, je bila gladina Jadranskega morja približno pet metrov nižja, kot je danes. To pomeni, da je bilo območje, kjer danes plavajo ribe in potapljači, nekoč kopno, kjer so ljudje živeli, gradili in ustvarjali svoje skupnosti.

Strokovnjaki domnevajo, da je neolitska skupnost na tem, takrat izdvojenem prostoru, zgradila veliko naselje z uporabo ogromnih količin kamna. Razlogi, zakaj so se odločili za gradnjo naselja, ki je bilo ločeno od takratne glavne obale, zaenkrat ostajajo neznanka in predmet nadaljnjih raziskav. Morda je šlo za obrambne razloge, morda za verske, ali pa preprosto za izkoriščanje naravnih danosti terena.

Zapletena mreža podvodnih zgradb

Kar so arheologi našli, ni le kup kamenja. Probne sonde so razkrile del suhozidov, kar kaže na organizirano gradnjo. Še bolj zanimivo pa je odkritje, ki se skriva ob kamnitem zidu – niz gosto zabitih lesenih pilonov oziroma kolov. To kaže na to, da so graditelji uporabljali kombinacijo materialov in tehnik, da bi utrdili svoje domovanje.

Strokovnjaki poudarjajo, da je to, kar so videli do sedaj, le manjši segment zapletene mreže struktur, ki se raztezajo čez celotno najdišče. To odkritje ni osamljeno. Raziskovalci poudarjajo, da se v zadnjih letih na vzhodni obali Jadrana odkriva vse več podobnih monumentalnih neolitskih objektov. Vse to vodi do zaključka, da so te strukture gradile skupnosti, ki so bile močno usmerjene k morju.

Verjetno je imela pomorska trgovina že takrat, pred 7000 leti, izjemno pomembno vlogo v življenju teh ljudi. Morje ni bilo le vir hrane, ampak tudi pot, ki je povezovala različne skupnosti in omogočala izmenjavo dobrin ter idej. Poleg ekipe z Univerze v Zadru so pri tem pomembnem odkritju sodelovali tudi strokovnjaki Mednarodnega centra za podvodno arheologijo v Zadru ter sodelavci javne ustanove Agencija Han Vrana.