Veste, zakaj imajo avtomobili odprtino za gorivo na različnih straneh?

M. S.
10.04.2025 11:13

Razlog za to "neskladnost" je preplet oblikovalskih odločitev, tehničnih omejitev, varnostnih premislekov in celo malo psihološke igre. In zakaj stran odprtine za gorivo vpliva tudi na varnost voznika.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Avtomobilski proizvajalci imajo pri tem, kje naj bo odprtina za točenje goriva, popolnoma proste roke.
Andrej Petelinšek

Ste že kdaj zapeljali na bencinski servis, samozavestno izbrali mesto za točenje, odprli vrata avtomobila … in ugotovili, da je odprtina za gorivo na drugi strani? Ja, vsi smo že kdaj bili tam. In ravno zaradi tega se mnogi sprašujejo: zakaj, za vraga, niso vse odprtine za točenje goriva na isti strani? No, odgovor ni tako enostaven, kot bi si mislili – in zagotovo ne gre za avtomobilski horoskop.

Razlog za to "neskladnost" je preplet oblikovalskih odločitev, tehničnih omejitev, varnostnih premislekov in celo malo psihološke igre.

Začnimo z osnovami. Ko avtomobilski inženirji načrtujejo vozilo, morajo upoštevati cel kup stvari: kje je izpuh, kako je postavljen prtljažnik, kako potekajo varnostni elementi, kje so  komponente vzmetenja, in seveda – kje bo nameščen rezervoar za gorivo. Vse to vpliva na končno odločitev, na kateri strani bo odprtina za točenje, od koder potem cev vodi v rezervoar.

Odvisno od tega, na kateri strani je volan

Nato je tu varnostni vidik. Načeloma velja, da imajo avtomobili, ki izhajajo iz držav, kjer se vozi po desni strani (volan torej na levi strani), kamor sodita tudi Evropa in ZDA, odprtino za točenje goriva na desni strani, na levi strani pa tisti avtomobili, ki prihajajo iz držav, kjer vozijo po levi strani (z volanom na desni strani). Slednje tako velja za japonska vozila, pa tudi za južnokorejska, čeprav v Južni Koreji vozijo po desni strani. To izhodišče izhaja iz varnostne predpostavke, da lahko voznik v primeru, da mu zmanjka goriva in mora dolivati ob cesti, ostane bolj oddaljen od prometa.

Liter dizla bo cenejši za pol centa.
Marko Vanovšek

Ampak pozor – tukaj ni nobenega zakona ali industrijskega standarda, ki bi določal, na kateri strani naj bo odprtina. Avtomobilski proizvajalci imajo pri tem popolnoma proste roke. Ford je na primer v 80. letih prejšnjega stoletja opravil raziskavo, v kateri so ameriški vozniki razkrili, da si želijo odprtino na levi strani, zato so fordi izjema, ki imajo vratca za dolivanje goriva na levi. Še ena zanimivost: ker so zaradi namestitve na levi strani vratca pogosto zadevala ob stebričke, so inženirji raje ojačali zasnovo vrat, namesto da bi spremenili njihovo stran.

Več varnosti za voznike na cesti

Nekateri avtomobilski proizvajalci so bili tudi prepričani, da se bočni trki pogosteje zgodijo na voznikovi strani in da namestitev odprtine za gorivo na to isto stran pomeni večjo nevarnost. Čeprav je Fordova kasnejša raziskava ovrgla to statistično domnevo, da je več trkov v voznikovo stran. Da so vratca nemški avtomobilov na desni strani, naj bi bila tudi posledica dejstva, da nemške avtoceste (za razliko od ameriških) nimajo levega odstavnega pasu, kar spet pomeni več varnosti za voznike, če morajo gorivo dotakati na cesti.

Pogled na puščico vam razkriva, na kateri strani boste našli odprtino.
Profimedia
Profimedia

Sicer pa je ekonomist Robert Frank prepričan, da različni strani odprtin za gorivo pomenita tudi manj zastojev na bencinskih servisih, saj bi bila obremenjena predvsem točilna mesta na eni strani. Tako pa se vozniki elegantno porazdelijo, kar pomeni manj čakanja in več tekočega točenja. Stran odprtine za gorivo je sicer določena že zelo zgodaj v razvoju avtomobila in njeno kasnejše premeščanje je tako rekoč nemogoče. 

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta