V mestu Porto na severu Portugalske so odkrili novo vrsto strupenega pajka. Gre za čilskega pajka samotarja (Loxosceles laeta), ki velja za enega najbolj strupenih pajkov na svetu. To predstavlja prvi zabeležen primer te vrste na Iberskem polotoku. Raziskovalci kljub odkritju poudarjajo, da tveganje za javnost ostaja majhno, saj pajek kaže zelo umaknjeno vedenje, poroča evropski medij Euronews.
Entomolog José Manuel Grosso-Silva iz Prirodoslovnega muzeja Univerze v Portu, ki sodeluje pri raziskavi, miri javnost in poudarja, da razloga za paniko ni. Ljudje zelo redko naletijo na to vrsto, še manjša pa je verjetnost, da jih pajek ugrizne. Biologa Francisco Gil in Grosso-Silva v svoji študiji pojasnjujeta, da gre za zelo plašno vrsto. Kljub temu opozarjata, da njegov ugriz povzroči znatne poškodbe kože, ki pogosto vodijo v nekrotične kožne lezije. Posledice ugriza segajo od blagih do izjemno hudih, v redkih primerih pa bolniki tudi umrejo.
Skriva se v temnih kotih in na zidovih
Čilski pajek samotar izvira iz zahodnega dela Južne Amerike, najpogosteje pa ga najdemo v Braziliji in Argentini. Znanstveniki domnevajo, da se je zunaj svojega naravnega habitata razširil prek mednarodne trgovine z blagom. Prvi primerek so v Portu po naključju odkrili septembra, ko so samca opazili na zidu. Drugega samca so našli januarja letos, ko se je ujel v lepljivo past, ki je sploh niso nastavili zanj.
Na Portugalskem sicer že desetletja živi še en strupen pajek iz iste družine, in sicer mediteranski pajek samotar (Loxosceles rufescens). Ta vrsta izvira iz Severne Amerike in v Evropi biva že več kot dvesto let. Grosso-Silva opozarja, da strokovnjaki za zdaj ne vedo, ali se nova vrsta omejuje le na Porto ali pa se je že razširila. Ker ljudje čilskega pajka hitro zamenjajo z mediteranskim, biolog dopušča možnost, da nekatere starejše fotografije dejansko prikazujejo novoodkrito vrsto. Pajka se namreč razlikujeta predvsem po zglobnih izrastkih na sprednjem delu telesa. Oba sta enakomerno rjave barve, nimata vzorcev za zlivanje z okolico in ne pleteta mrež za lovljenje žuželk na rastlinah. Svoje mreže raje gradita na zidovih, v kotih in na temnih mestih, najbolj aktivna pa sta ponoči.
Ugriz povzroči odmiranje tkiva
Portugalska je leta 2023 zabeležila primer loksocelizma, sindroma, ki ga povzroči pajkov strup. Takrat je mediteranski pajek samotar v mestnem parku ugriznil 48-letno žensko v tilnik. Sprva je razvila le oteklino brez bolečin, v 24 urah pa so se simptomi močno poslabšali. Dobila je hude glavobole, povišano telesno temperaturo in občutila močno utrujenost. Na mestu ugriza se je pojavila nekroza, koža pa se ji je začela luščiti tudi na drugih delih telesa, vključno z območjem okoli oči, stegen in ustnic. Zdravniki so jo po 16 dneh odpustili iz bolnišnice brez trajnih posledic.
Strokovnjaki na Portugalskem danes beležijo več kot 300 vrst tujerodnih žuželk, ki so v državo prispele zaradi povečanega mednarodnega transporta. Grosso-Silva pojasnjuje, da ljudje močno spreminjajo okolje. Z uvozom rastlin pogosto nevede prinesejo tudi tuje žuželke. Širjenju eksotičnih vrst dodatno pomagata urbani razvoj in sajenje monokultur, kot je evkaliptus, pa tudi naraščajoče globalne temperature. Prvi zabeležen primer čilskega pajka samotarja v Evropi sega v leto 1972, ko so ga odkrili v stavbi Univerze v Helsinkih. Pajek se je tam naselil zaradi višjih temperatur v notranjosti, saj zunanjega finskega mraza ne bi preživel. Nedavno so en primerek identificirali tudi v kleti univerze v nemškem mestu Tübingen.
