Ko pomislimo na meduzo, si običajno predstavljamo prosojnega ožigalkarja s dolgimi lovkami, ki lebdi v vodi. Vendar je to le en del njenega življenjskega cikla. Meduze svoje življenje začnejo kot ličinke, drobna in podolgovata bitja, ki plavajo skozi vodo in iščejo primerno podlago. Ko jo najdejo, se nanjo pritrdijo in se spremenijo v polip. Ti polipi se lahko klonirajo in ustvarjajo kolonije, ki hitro prekrijejo velike površine. Ko nastopijo ugodni pogoji, iz polipov začnejo brsteti mlade meduze in življenjski krog se začne znova.
Prava znanstvena senzacija pa se dogaja pri specifični vrsti, znani kot "nesmrtna meduza" (Turritopsis dohrnii). Ko odrasli primerek te vrste pogine ali se poškoduje, ne razpade dokončno kot ostala živa bitja. Namesto tega potone na morsko dno, kjer se njene celice ponovno organizirajo. Ne sestavijo se v novo meduzo, temveč se vrnejo korak nazaj – nazaj v obliko polipa. Iz teh polipov nato zrastejo nove meduze, kar pomeni, da se organizem vrne v svojo najzgodnejšo fazo življenja in vse skupaj začne znova.
Ta proces je znanstveni svet pustil odprtih ust. Lisa-ann Gershwin, priznana raziskovalka meduz iz Tasmanije, je nad odkritjem navdušena. Poudarja, da gre za eno najbolj neverjetnih dognanj našega časa, saj ruši ustaljene predstave o življenjskem ciklu in neizogibnosti konca.
Zanimivo je, da so podobne regenerativne procese opazili tudi pri drugih vrstah. Že leta 2011 je študent morske biologije na Kitajskem opazil nekaj nenavadnega pri klobučnjaku (Aurelia aurita). Iz ostankov poginule meduze je po nekaj mesecih zrasel nov polip. Danes stroka potrjuje, da se takšna oblika popolne prenove pojavlja pri vsaj petih različnih vrstah meduz.
Skrivnost celične preobrazbe
Za meduzo ta mehanizem predstavlja vrhunsko strategijo preživetja. Ko oslabi zaradi starosti, bolezni ali ko nanjo prežijo nevarnosti, preprosto aktivira proces regeneracije. Njen zvonasti zgornji del telesa in lovke se razgradijo, organizem pa se vrne v stadij polipa, se pritordi na tla in ponovno zraste. Ta cikel lahko ponavlja v nedogled.
V ozadju tega čudeža stoji biološki proces, imenovan celična transdiferencijacija. Pri tem procesu celice spremenijo svojo prvotno funkcijo in se preoblikujejo v povsem druge tipe celic, kar omogoča nastanek nove telesne oblike. Čeprav trenutno ne obstaja neposredna povezava med nesmrtnostjo meduz in človeško biologijo, znanstveniki ne izključujejo možnosti, da bi nam razumevanje teh mehanizmov v prihodnosti odprlo nova vrata. Proučevanje genetske ravni teh procesov bi lahko nekoč ponudilo odgovore na vprašanja o staranju in regeneraciji tkiv, ki nas begajo že od nekdaj.
