Peklenski spor med katalonsko regionalno vlado in matično Španijo bi se nemara lahko izkazal za čudežni napoj, ki bi morda pripomogel k ozdravitvi bolehne Evrope. Ustavna kriza v eni od najpomembnejših držav članic Evropske unije ponuja zlato priložnost za reorganizacijo koncepta demokratičnega upravljanja regijskih, državnih in evropskih inštitucij in posledično vzpostavitev širše sprejemljive, trajnostne EU. Uradni odziv unije na policijsko nasilje med katalonskim referendumom za neodvisnost meji na popolno zanemarjanje dolžnosti. Izjava Evropske komisije, da gre za notranji španski konflikt, pri katerem EU nima besede, je kratko malo biser hinavščine, ki uniji sicer ni tuja. Njeni uradniki doslej niso imeli nobenih zadržkov pred vpletanjem v notranje zadeve držav članic. V nebo vpijoči so primeri, ko so mirne vesti odločno zahtevali odstranitev izvoljenih politikov s položaja, ker so denimo zavračali zmanjševanje pokojnin najrevnejšim, ali ker so se uprli odprodaji državne lastnine po dampinških cenah (slednje sem izkusil tudi sam). A ko sta Madžarska in Poljska začeli eksplicitno zavračati njena temeljna načela, je neposeganje v zadeve "drugih" za EU naenkrat postalo sveto.
"Možnost izbire med avtoritarno špansko državo in nacionalizmom, podžganim s sloganom "naredimo Katalonijo spet veliko"
