Senzacionalno odkritje v Egiptu: Po 2000 letih našli ladjo, znano le iz zapisov

M.R.
09.12.2025 12:57

Francoski arheologi so v plitvinah pri Aleksandriji našli 35 metrov dolgo plovilo. Gre za prvo tovrstno najdbo, ki se neverjetno ujema z opisi grškega zgodovinarja Strabona o razuzdanih kraljevih zabavah na Nilu.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Potopljeno ladjo so našli na globini približno 7 metrov.
Profimedia

V plitvih vodah ob obali Aleksandrije so arheologi naleteli na izjemno najdbo, ki bo morda pomagala razjasniti življenje v starem Egiptu. Odkrili so namreč razkošno egipčansko ladjo iz 1. stoletja, ki se skoraj popolnoma ujema z opisi antičnega grškega zgodovinarja Strabona. Gre za prvo tovrstno fizično potrditev obstoja takšnih plovil, ki so bila doslej znana zgolj iz zgodovinskih besedil in umetniških upodobitev.

Raziskave vodi Evropski inštitut za podvodno arheologijo (IEASM) pod taktirko priznanega arheologa Francka Goddija. Ekipa je na ladjo naletela ob potopljenem otoku Antirhodos, ki je bil nekoč del mogočnega aleksandrijskega pristanišča Portus Magnus. Goddio poudarja, da gre za edinstven primer, saj v Egiptu doslej še niso našli ničesar podobnega, kar bi tako nazorno pričalo o pomorskem razkošju tistega časa.

Potrditev antičnih legend

Strabon je v 1. stoletju podrobno opisoval luksuzna plovila, ki jih je kraljevi dvor uporabljal za izlete in svečane plovbe po Nilu. V svojih zapisih je omenjal zabave, prežete z glasbo, plesom in razuzdanostjo, ki so se odvijale na krovih teh plavajočih palač. Do tega odkritja so si zgodovinarji takšne prizore lahko le predstavljali na podlagi besedil in redkih likovnih prikazov, kot je denimo sloviti mozaik iz Palestrine.

Najdena ladja meri v dolžino kar 35 metrov, krasila pa jo je bogato urejena osrednja kabina s paviljonom, kar kaže na to, da ni šlo za običajno transportno ali vojaško plovilo, temveč za objekt prestiža. Odkritje tako neposredno potrjuje Strabonove navedbe in ponuja vpogled v življenjski slog egipčanske elite v času rimske nadoblasti.

Tehnične podrobnosti in usoda ladje

Konstrukcija ladje je zaradi plasti sedimenta, ki jo je stoletja ščitila pred propadanjem, izjemno dobro ohranjena. Arheologi so ugotovili, da je plovilo v širino merilo približno sedem metrov, poganjalo pa ga je verjetno več kot 20 veslačev. Zanimivo je, da je ladja ležala na globini vsega sedmih metrov, kar je olajšalo dostop, a hkrati preseneča, da je ostala neopažena tako dolgo.

Strokovnjake zdaj bega vprašanje, zakaj je ladja potonila. Njena lega v bližini ruševin templja boginje Izide odpira več možnosti. Ena od teorij predvideva, da je plovilo končalo na dnu med razdejanjem templja okoli leta 50 našega štetja. Druga, morda še bolj intrigantna hipoteza, pa namiguje, da bi lahko šlo za sveto ladjo, ki so jo uporabljali v obredih ob prazniku navigium isidis, posvečenih boginji morja in plovbe Izidi. Na konstrukciji so našli tudi napis v grščini, ki bo morda pomagal razvozlati to uganko. Ne glede na točen vzrok potopitve, najdba ponuja neprecenljiv vpogled v vero, razkošje in vodne poti starodavnega Egipta.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta