S sodobnimi pristopi lahko sladkorno bolezen tudi ustavimo

»Raziskave s sodobnimi zdravili proti sladkorni bolezni brez dvoma dokazujejo, da z zdravljenjem z zdravili ne le obvladujemo sladkorno bolezen z nadzorom glukoze v krvi, ampak lahko bolezen preprečimo oziroma omogočimo remisijo (mirovanje),« pravi Urša Kšela, specialistka internistka diabetologinja in predstojnica Kliničnega oddelka za endokrinologijo in diabetologijo UKC Maribor.

A dokazi niso dovolj. Zmogljivost sodobne medicine se ne more meriti po dostopnosti do zdravil, ki je v Sloveniji odlična. »Človek, ki ima sladkorno bolezen, mora zdravila prejeti pravočasno, mora pa tudi razumeti, da je in kako je predpisana terapija pomembna za njegovo zdravje in življenje, ter zdravila res jemati. To so kar konkretni izzivi,« pravi dr. Urša Kšela.

Pri obravnavi sladkorne bolezni je zelo pomembna sočasnost preventive in kurative. Najpomembnejše je zgodnje odkrivanje bolezni, skupaj z vključevanjem v preventivne programe. Ti so v Sloveniji na voljo, a ponekod še vedno v razvoju in premalo izkoriščeni. »Poleg nefarmakoloških ukrepov je nujna takojšnja določitev ustrezne terapije in čim bolj celostni pristop, prilagojen človeku,« je prepričana diabetologinja iz Maribora. Pristop k ljudem s sladkorno boleznijo bi moral presegati tudi regionalne razlike po dostopnosti do zdravniških storitev, poudarja.

Zakaj je treba jemati predpisano terapijo, za katero se odločita z zdravnikom?

Ljudje se še vedno premalo zavedajo, da so s sladkorno boleznijo skoraj štirikrat bolj ogroženi za srčno-žilne zaplete in prezgodnjo smrt zaradi njih kot njihovi vrstniki brez sladkorne bolezni. Polovico vseh smrti pri ljudeh s sladkorno boleznijo povzročijo srčno-žilni zapleti – predvsem miokardni infarkt (srčni napad), ishemična možganska kap in srčno popuščanje. Za novejša zdravila proti sladkorni bolezni, ki delujejo tako, da uravnavajo glukozo v krvi, je znano, da delujejo zaščitno tudi na druge organe, med drugimi na srce, in lahko tako preprečijo tveganje za srčno-žilne zaplete.

Kaj se dogaja v žilah in srcu, ko imamo sladkorno bolezen?

Sladkorna bolezen je kompleksna, presnovna kronična bolezen in kot taka vpliva na številne organe v telesu. Sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni – zlasti večji neželeni srčno-žilni dogodki (imenovani tudi s kratico MACE), kot so miokardni infarkt, možganska kap in smrt zaradi srčno-žilnih bolezni – so močno medsebojno povezane na več patofizioloških ravneh. »Če sladkorna bolezen ni zdravljena, je človek neposredno ogrožen za srčno-žilne zaplete in smrt zaradi njih,« opozarja diabetologinja Urša Kšela in pojasnjuje mehanizme za nastanek ogroženosti srčno-žilnega sistema zaradi sladkorne bolezni.

Kronično zvišanje glukoze v krvi oziroma vztrajno visoka raven glukoze v krvi poškoduje endotelij (notranjo oblogo žil). Prek zapletenih mehanizmov ta poškodba obloge žil zelo zgodaj sproži nastanek ateroskleroze. Osnovo za infarkte in smrt zaradi njih dobimo torej že hitro, tiho in povsem neboleče.

Sladkorna bolezen povzroča tudi blago kronično vnetno stanje s porastom vseh pomembnih vnetnih citokinov. Zaradi tega sta spodbujena tako nastanek kot tudi nestabilnost oblog v žilnih stenah. Taka obloga lahko poči in povzroči miokardni infarkt ali ishemično možgansko kap.

Prav tako sta inzulinska rezistenca (izguba občutljivosti celic za inzulin) in dislipidemija (nepravilnosti v sestavi krvnih maščob) pogosti pri sladkorni bolezni tipa 2. Povišani trigliceridi, znižana raven HDL (»dobrega holesterola«) in povišana raven LDL (»slabega holesterola«) pospešujejo kopičenje aterosklerotičnih oblog v žilah in nastanek škodljivih penastih celic.

Pri sladkorni bolezni se povečata aktivacija in zbiranje trombocitov. To so majhni delci, ki krožijo po krvi in imajo nalogo strjevanja krvi. Zaradi tega se poveča tveganje za trombozo, ki je neposredno povezana z nastankom infarktov in smrti zaradi zapletov na žilah in srcu.

Škoda pa ne nastane le na velikih žilah. Ne glede na nastanek ateroskleroze v velikih žilah lahko sladkorna bolezen povzroči tudi diabetično kardiomiopatijo oziroma preprosto povedano, srce zaradi sladkorne bolezni opeša. Nepravilnosti nastanejo tudi na koronarnih drobnih žilah, s čimer se zmanjša prehodnost in poslabša dotok hranil in kisika s krvjo. To je glavni prispevek k popuščanju srca, ki poveča tveganje za umrljivost.

Kot posledica zvišanja ravni glukoze v krvi se lahko pojavi tudi diabetična nevropatija, poškodba živcev na nogah in stopalih. Tudi ta zaplet vpliva na srce, in sicer moti srčni utrip in poveča tveganje za aritmije in celo nenadno srčno smrt.

Sladkorna bolezen ni samo »malo povišan sladkor«

Številni ljudje začetnih težav z glukozo v krvi ne jemljejo dovolj resno. Če na pregledu v ambulanti iz ust zdravnika ali medicinske sestre slišite, da imate »malo povišan sladkor«, ne morete biti ravnodušni. Ste že v težavah. Hkrati pa imate priložnost, da preprečite najhujše.

Sladkorna bolezen je kronična, napredujoča bolezen, ki s svojimi zapleti, predvsem na srčno-žilnem sistemu, pomembno vpliva na kakovost življenja in vodi v prezgodnjo smrt. Novejša zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni ob uravnavanju glukoze v krvi ugodno vplivajo tudi na telesno maso, srce, ledvice in ožilje ter s tem preprečujejo usodne zaplete, ki lahko vodijo v prezgodnjo smrt.

Udeležujte se preventivnih pregledov!

»Zelo pomembni so preventivni pregledi. Z ukrepi ob zgodnji prepoznavi disglikemije lahko namreč dosežemo počasnejše napredovanje sladkorne bolezni ali celo njeno zazdravitev (remisijo). Ukrepi ob postavitvi diagnoze prediabetesa, predstopnje sladkorne bolezni, in sladkorne bolezni so usmerjeni v zdrav življenjski slog z redno telesno dejavnostjo, zdravo prehrano in predpis zdravil, ki s svojim delovanjem ugodno vplivajo na telesno maso in srčno-žilno-ledvični sistem,« pravi sogovornica.

Kot poudarja, je najpomembnejše pri zdravljenju kronične bolezni zaupljiv in empatičen odnos zdravstvenega osebja in bolnika, ki daje temelje za uspešno zdravstveno edukacijo. Samo ozaveščen in opolnomočen bolnik bo dejavno sodeloval pri celostnem zdravljenju, kar mu bo omogočalo daljše in bolj kakovostno življenje.