Odgovorni lastniki živali bodo v poletnih mesecih upoštevali njihove specifične potrebe ter posebno pozornost namenili primerni prehrani, zadostnemu vnosu tekočine, prilagojenim sprehodom oziroma gibalni aktivnosti in tudi primernemu preživljanju skupnega dopusta, če se za to odločijo. O tem kaže dobro premisliti, saj je v številnih primerih tisto, kar za nas pomeni sanjski dopustniški oddih, za pse vse prej kot to.
Pri 25 stopinjah jim je že vroče
Psi so občutljivi za visoke temperature, ker se težje ohlajajo. Nimajo namreč znojnih žlez, razen nekaj malega na šapah, večinoma se ohlajajo prek dihal, zato se ne morejo hladiti tako učinkovito in se tudi hitreje pregrejejo. Veterinarji se poleti srečujejo s primeri tako imenovanega toplotnega udara, ki je lahko tudi življenjsko ogrožajoče stanje. Ko se ozračje segreje na okoli 25 stopinj, psi po navadi že poiščejo senco in so manj aktivni. Ker se pri temperaturi okoli 30 stopinj lahko že začnejo pregrevati, so v poletnih mesecih priporočljivi sprehodi zgodaj zjutraj in pozno zvečer, ko se ozračje vsaj nekoliko ohladi, prav tako se odsvetujejo razne intenzivne športne aktivnosti s psom. »Če načrtujete daljše sprehode ali izlete, je pametno, da se odpravite tja, kjer se lahko pes vmes tudi nekoliko ohladi, recimo v senčnem gozdu ali s čofotanjem v vodi.
Pozorni moramo biti tudi na temperaturo površin, po katerih psa sprehajamo, kaj hitro se namreč lahko zgodi, da je asfalt tako vroč, da lahko povzroči opekline blazinic,« svetuje dr. Špela Orthaber z Veterinarske postaje Slovenj Gradec.
Doma poskrbimo za ustrezno temperaturo prostorov ali vsaj dostop do kakšnega hladnejšega prostora v stanovanju. V poštev pridejo tudi hladilne blazine, na katere se psi radi uležejo, kadar jim je zelo vroče.
»Za višje temperature so najbolj občutljivi starejši psi, posebej tisti, ki imajo morda že srčno popuščanje in zato prejemajo zdravila. Pri njih je treba biti posebej pozoren, da pri višjih temperaturah niso preveč aktivni, poskrbeti moramo tudi za zadosten vnos tekočine. Prav tako so bolj občutljivi psi kratkogobčnih pasem (francoski in angleški buldogi, mopsi, pekinžani in podobno), ki se izrazito težje ohlajajo, ker imajo pogosto zožene dihalne poti.« Posebno pozornost zahtevajo tudi mladiči, saj so občutljivi za visoke temperature, manj instinktivno iščejo senco ali nehajo z aktivnostjo, ko jim je že precej prevroče. Mladiče mora lastnik sam prestaviti v hladnejše okolje.
Ne pozabite na nevarnost toplotnega udara
S primeri, ko psi doživijo toplotni udar, se veterinarji v poletnih mesecih srečujejo razmeroma pogosto, večjo možnost zanj imajo zlasti kratkogobčne pasme, ki se zaradi anatomskih značilnosti, torej zožene zgornje dihalne poti, težje ohlajajo. »Nekoliko pogosteje se pojavljajo še pri psih, ki imajo daljšo in gostejšo dlako, tudi pri tako imenovanih polarnih pasmah, ki tudi sicer težje prenašajo vročino. Velikokrat toplotni udar doživi tudi kakšen zelo živahen pes, ki je tako neutrudno zvest lastniku, da mu palico vedno prinese nazaj, pa čeprav je to popoldne pri 35 stopinjah. Psi včasih sami ne začutijo, da jim tekanje po vročini škodi, nekateri so tako zatopljeni v igro, da ne znajo nehati. Starejši pes ali mladič lahko tudi obleži na soncu, ker je utrujen in mu to trenutno prija, potem pa se pozabi umakniti, ko postane prevroče,« opozarja Špela Orthaber. Če vidite, da pes leži zunaj na soncu, po možnosti tudi hitreje diha, je bolje, da ga povabite v senco. Vsekakor pa ne pretiravajte z igrami in športnimi aktivnostmi v vročih poletnih dneh, poskrbite za preventivo in odgovorno ravnanje. Pregret avto vedno ohladite pred začetkom vožnje s psom. »Za nekatere pse je denimo preveč že, če se v pregretem avtomobilu peljejo 20 minut, čeprav smo takoj vklopili klimo, zato morate biti na to pozorni. Vsekakor psa pa ne puščamo v zaprtem avtomobilu na soncu oziroma ko je zunaj vroče.«
Kako prepoznamo toplotni udar
Do toplotnega udara pride, ko odpovejo mehanizmi regulacije toplote, bodisi zaradi previsoke temperature okolja bodisi zaradi pretirane telesne aktivnosti oziroma kombinacije obojega, in začne telesna temperatura naraščati. Prva znaka toplotnega udara sta nenehno močno sopenje in slinjenje. Vrat je iztegnjen, prav tako jezik, ki visi iz gobca, psi so lahko nemirni, nekoliko nervozni, opazimo lahko rdečino na notranji strani uhljev, ki so na otip vroči. »Ko to opazite, morate psa nujno prestaviti v hladnejši prostor in mu ponuditi vodo. Lahko poskusite izmeriti temperaturo, normalna telesna temperatura pri psih je od 38 do 39 stopinj Celzija. Ko se ta viša, se stopnjujejo tudi znaki, dihanje postaja plitvejše in hitro, srčni utrip je hitrejši, lahko pride do aritmije, pes postane apatičen in pride do motenj ravnotežja, nekoordiniranega gibanja, lahko se pojavita tudi bruhanje in driska,« veterinarka opiše znake toplotnega udara. »Sluznice so živo rdeče, potem postanejo modrikaste in ko pride do stanja šoka, blede. Takrat pes izgubi zavest, lahko se pojavijo krči in pri temperaturi nad 41 stopinj Celzija lahko pride do multiorganske odpovedi in smrti. Ljudje pogosto mislijo, da gre za zastrupitev, vendar ko izmerimo temperaturo, ugotovimo, da je prišlo do pregrevanja.« Psa lahko začnete ohlajati tudi sami. Vedno začnete z ohlajanjem okončin s hladno (ne ledeno mrzlo!) tekočo vodo, nadaljujete po trupu, nazadnje po zatilju in glavi. Uporabite lahko tudi mokre brisače, vendar jih je treba pogosto menjavati, da ne pride do dodatnega pregrevanja, pojasnjuje veterinarka. Če se pes že nekoordinirano giba, mu ne dajajte vode, ker je velika verjetnost, da tudi požiranje ne bo optimalno in lahko nastanejo zapleti. Pri vseh hujših stanjih takoj poiščite pomoč veterinarja.
Primerna prehrana in skrb za hidracijo
V vročih dneh mora imeti pes ves čas na voljo svežo vodo, zato jo je priporočljivo vzeti s seboj na vsak daljši sprehod.
Posebno pozornost je treba posvetiti tudi prehrani, posebej če psa hranimo s surovo, kuhano ali konzervirano hrano, saj se ta pri visokih temperaturah hitreje pokvari. Pokvarijo se lahko tudi briketi, zato jih je treba skladiščiti v temnih in hladnejših prostorih. »Psi pri višjih temperaturah navadno jedo manj, kar je normalno. Nekaterim psom poleti bolj ustreza hranjenje večkrat na dan v manjših količinah ali hranjenje v hladnejših delih dneva, nekateri pa za to niso posebej občutljivi. Mladiče v vsakem primeru hranimo večkrat na dan. Seveda lahko psu ob vročih dneh ponudimo tudi priljubljen pasji sladoled, vendar s količinami ne pretiravamo. Mogoče bi ga odsvetovali psom, ki so zelo požrešni in bi utegnili prehitro pogoltniti večjo količino. Lahko jim ponudite tudi tako imenovane hladilne igrače,« svetuje veterinarka. Če se vam zdi, da pes premalo pije, ga k temu spodbudite tako, da mu ponudite skledo sveže vode večkrat na dan, morda bo pomagalo, če zamenjate skledo, lahko tudi nekaj vode primešate hrani. Nekateri psi raje pijejo tekočo vodo, denimo iz vrtne cevi. Pazite pa, da ne bodo pili vode iz jezer, potokov, mlak in podobno, razen če ste prepričani, da gre za pitno vodo.
Zaščita pred piki insektov in zajedavci ter ugrizi kač
Poleti na naše ljubljenčke prežijo različne vrste notranjih in zunanjih zajedavcev, ki lahko povzročijo razne bolezni in tako resno ogrozijo zdravje naših hišnih ljubljenčkov, zato sta primerna zaščita in redno zatiranje zajedavcev odgovornost vsakega lastnika. Na trgu je na voljo čedalje več najrazličnejših sredstev za zaščito. Med zunanje zajedavce v grobem uvrščamo bolhe, uši, garje, klope in nekatere vrste pršic, med notranje pa predvsem različne vrste glist (črevesne, srčno, pljučno) in trakulj. Za zaščito pred klopi in bolhami ter preostalimi zunanjimi, torej kožnimi zajedavci so večinoma v uporabi zdravila v obliki tablet, kapljic za kožni nanos in ovratnice. Razlikujejo se glede na aktivno učinkovino, spekter in čas delovanja, način uporabe ter primernost za posamezno živalsko vrsto in tudi pasmo. Posvetujte se z veterinarjem in skupaj izberite najprimernejši antiparazitik za svojega ljubljenčka glede na individualne zdravstvene in pasemske potrebe pa tudi posebnosti okolja.
Poleti psom preti srčna glista, ki jo prenašajo komarji in se vse pogosteje pojavlja tudi v nam bližnjih krajih, zato se priporoča preventivna mesečna zaščita v obliki tablet ali ampul, še posebej, če ste doma ali dopustujete v obmorskih krajih.
Če se odpravljate na morje, psa zaščitite pred odhodom in z enim odmerkom tudi po prihodu. Nevarnost, ki preži na pse v planinah, so kače. »Pred ugrizi kač se je težko zaščititi, vendar pa morate biti nanje pozorni, ker so lahko zelo nevarni. Ugrizi strupenih kač, kot sta modras in gad, imajo lahko tudi hujše lokalne in sistemske posledice. Ob ugrizu je smiselno rano izpirati pod tekočo vodo. Povijanje, iztiskanje in kakršnakoli manipulacija z rano lahko naredijo več škode kot koristi,« opozarja Špela Orthaber in dodaja, da je treba čim prej k veterinarju. Ob ugrizu kače poskrbimo, da pes čim bolj miruje, tako se strup počasneje raznese po krvnem obtoku.
Poletne počitnice so sanjske za vas, ne pa nujno za vašega psa
Kot smo si različni ljudje, so si tudi psi, zato so primerne vrste dopusta različne in odvisne od navad našega psa. Nekateri uživajo v plavanju v morju, jezerih ali rekah. Medtem ko se nekateri radi vozijo z avtom, drugim to pomeni veliko stresa, v avtu jim je lahko tudi slabo. Če bi psa vseeno radi vzeli s seboj, se pri veterinarju pozanimajte o tem, kako mu lahko vožnjo olajšate. Morda bo zadostovalo že sredstvo proti slabosti ali zdravilo za pomiritev. Če psa sicer redko prevažate v avtu, je bolje narediti kakšen krajši izlet, preden se odpravite na dolgo vožnjo, da se pes navadi avtomobila in vožnje.
»Noben pes pa ne uživa pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija, zato je treba poskrbeti, da se prevažajo v klimatiziranih vozilih in da je bivališče na dopustu primerno tudi za našega psa. Vsekakor za psa ni primerno, da denimo julija ves dan leži na plaži, tudi če je tam senca. Za dopust s psom so primernejši meseci maj, junij in september, ko ni tako zelo vroče. Če je pes zdrav in aktiven, se je morda bolje odpraviti kam v gore. Sicer pa vam verjetno tudi ne bo preveč zameril, če ga pustite v ustreznem varstvu in se na vroče poletne počitnice ali potovanje odpravite sami,« dodaja veterinarka.
Kaj vzeti s seboj v »potovalni lekarni«
Tako kot se na dopust pripravimo za našo družino in s seboj vzamemo potovalno lekarno, poskrbimo še, da imamo s seboj vse, kar nam bo v pomoč pri ukrepanju ob manjših težavah našega štirinožca. Sem sodijo denimo razkužilo za rane, gaze in povoji, ki so lahko enaki kot za ljudi.
»Za psa je smiselno imeti tudi kakšno zdravilo proti črevesnim težavam, kot so silicijev gel, oglje, probiotiki in elektrolitske raztopine. Ne bo odveč, če imate antihistaminik za primer pika insektov, ta je lahko iz humane lekarne, vendar se o odmerkih prej posvetujte z veterinarjem ali farmacevtom. Če ima vaš pes znano kakšno hujšo alergijsko reakcijo, si pred odhodom pri veterinarju pridobite ustrezna zdravila.«
V potovalni lekarni je priporočljivo imeti še zdravilo proti bolečinam in za zbijanje telesne temperature, pri tem pa kaže poudariti, da je večina tovrstnih humanih zdravil za psa lahko nevarna, zato se o tem posvetujte z veterinarjem. V primeru kroničnih težav ne smemo pozabiti na zadostno količino stalno predpisanih zdravil. »Pse zaščitimo tudi proti pikom insektov (bolhe, klopi, komarji), ne pozabite pa niti na tretiranje proti črevesnim zajedavcem in srčni glisti, ki naj se opravi ob vrnitvi domov. Če se odpravljamo v tujino, je treba preveriti, kakšne zahteve ima država, v katero potujemo, in kaj zahteva naša država, ko se vračamo domov. Po navadi je to cepljenje proti steklini, včasih je zahteva tudi po opravljenem testu titra protiteles na steklino ali pa je treba psa predhodno tretirati proti notranjim in zunanjim zajedavcem. Dobro je, da se o tem pozanimamo dovolj zgodaj.«
| Ko se odpravimo v tujino, zavarujemo vse, kar imamo radi, zato poskrbimo za zavarovanje avtomobila, sebe in tudi svojega štirinožnega prijatelja. Nenapovedana bolezen ali poškodba, iskanje veterinarske ambulante in obisk veterinarja bodo v tujini zelo stresni, lahko pa so tudi velik strošek. »Vsekakor priporočam zavarovanje za psa,« svetuje dr. Špela Orthaber. »Pogosto lahko nenadno pride do kakšne hujše bolezni ali poškodbe in so stroški veterinarske oskrbe lahko zelo visoki, kar nemalo lastnikom in tudi veterinarjem povzroča stisko, ko moramo izbirati, katere diagnostične preiskave in postopke zdravljenja bomo finančno sploh lahko zmogli, tudi če za psa želimo le najboljše.« |
