
V svetu zabave in blišča pogosto občudujemo popolne nasmehe zvezdnikov, ki nas pozdravljajo z naslovnic revij. A medtem ko mnogi vlagajo tisoče evrov v estetske popravke in beljenje zob zgolj zaradi videza, znanost opozarja na veliko resnejšo plat ustne higiene. Zdravi zobje niso le vstopnica za lep videz, temveč ključni dejavnik pri ohranjanju življenja. Medicina je namreč razkrila neposredno povezavo med slabim stanjem zob in drastično povečanim tveganjem za eno najhujših bolezni sodobnega časa.
Kronično vnetje dlesni, strokovno znano kot parodontoza, in nezdravljen karies nista le neprijetni nadlogi, ki povzročata slab zadah ali bolečine. Raziskovalci so ugotovili, da ti dve stanji dramatično povečata nevarnost za nastanek možganske kapi. Do sedaj smo preventivo pred kapjo povezovali predvsem z nadzorom krvnega tlaka in holesterola, a moramo na seznam nujnih preventivnih ukrepov dodati tudi redne obiske pri zobozdravniku. Strokovnjaki poudarjajo, da so vnetni procesi v ustih nevarni za celotno telo.
Kaj je pokazala analiza
Souvik Sen z nevrološkega oddelka Univerze v Južni Karolini je s svojo ekipo opravil obsežno analizo, ki je trajala kar dve desetletji. V raziskavo so vključili skoraj 6000 ljudi, ki na začetku niso imeli težav s srcem ali ožiljem. Razdelili so jih v skupine glede na stanje njihovega zobovja in dlesni ter jih spremljali skozi leta. Rezultati, ki so jih objavili v strokovni reviji Neurology, so presenetili tudi strokovno javnost.
Številke govorijo same zase. V opazovanem obdobju je možgansko kap doživelo 4,1 odstotka ljudi, ki so imeli zdrave zobe. Pri tistih, ki so trpeli zgolj za parodontozo, se je ta delež povzpel na 6,9 odstotka. Najbolj ogroženi pa so bili posamezniki, ki so imeli kombinacijo parodontoze in kariesa. Pri njih je pogostost te hude nevrološke bolezni dosegla kar deset odstotkov. Ko so znanstveniki izločili druge dejavnike tveganja, so ugotovili, da kombinacija obeh zobnih bolezni poveča tveganje za možgansko kap za neverjetnih 86 odstotkov.
Preventiva rešuje več kot le zobe
Povezava med ustno higieno in srčno-žilnimi boleznimi leži v sistemskem vnetju. Bakterije iz ustne votline ne ostanejo le v ustih, ampak lahko vstopijo v krvni obtok in povzročijo težave drugje v telesu, vključno z zamašitvijo žil v možganih. Raziskava je pokazala tudi, da so se hudi srčno-žilni dogodki pri ljudeh s slabimi zobmi pojavljali za 36 odstotkov pogosteje.
Redna nega zob in dosledni obiski pri zobozdravniku drastično zmanjšajo verjetnost za razvoj teh bolezni. Avtorji študije so ugotovili, da redna skrb za zobe zmanjša verjetnost za parodontozo in s tem povezane zaplete.










