Na eni izmed stojnic s sadjem v Zagrebu že desetletje dela ženska, ki ima za seboj izjemno športno kariero. Nekoč je blestela na rokometnih igriščih, danes pa bije težke življenjske bitke. Jadranka Jež je bila ena najboljših rokometašic nekdanje Jugoslavije, kasneje pa je postala evropska prvakinja in avstrijska olimpijka. Kljub vsem preizkušnjam ohranja vedrino in verjame, da bo pravica na koncu zmagala, poroča hrvaški Večernji list.
Svoje prvo veliko razočaranje je doživela na vrhuncu kariere. Čeprav je pri štiriindvajsetih letih veljala za eno najboljših igralk v državi, jo je takratni selektor izpustil iz ekipe za olimpijske igre v Los Angelesu. Razočarana nad krivico je zapustila jugoslovansko reprezentanco in priložnost dobila v Avstriji. Tam je z ekipo Hypo osvojila naslov evropskih prvakinj in za avstrijsko reprezentanco odigrala kar 189 tekem.
Od vrhunskega športa do boja za preživetje
V Zagreb se je vrnila leta 1995 zaradi hude bolezni moža, ki je kasneje umrl. Ostala je sama z majhnim otrokom in prevzela vodenje podjetja za uvoz avtomobilskih delov. Takrat so se začele vrstiti finančne težave. Stanovanje, ki ga je dobila od mesta za športne dosežke, je izgubila. Kot porok je namreč želela pomagati prijateljskemu podjetju, a ni vedela, da ima to že ogromne dolgove v več bankah. Ko je podjetje propadlo in prenehalo odplačevati kredit, ji je banka vzela dom. Sledila je mučna deložacija, ki so jo poskušali preprečiti celo aktivisti, a neuspešno.
Težave so se nadaljevale tudi z njenim drugim stanovanjem. Zaradi zapletov z oderuhi se je nepremičnina naenkrat znašla na javni dražbi, primer pa trenutno rešuje sodišče. Jadranka se je zaradi krivic obrnila celo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Sama priznava, da je preveč zaupala ljudem iz svoje okolice in ni pričakovala prevare s strani domačinov.
Pomaga ji športna disciplina
Še en hud udarec je doživela v svoji avtomehanični delavnici, kjer je našla mrtvega zaposlenega. Čeprav so pristojni dogodek označili za samomor, sama v to še danes dvomi. Po tragičnem dogodku je zaprla podjetje, saj ni več videla smisla v nadaljevanju posla. Kljub vsemu pa rokometa ni nikoli povsem opustila, saj je igrala vse do svojega 53. leta.
Danes se preživlja s prodajo sadja sadja na zagrebški tržnici. Pravi, da ji je prav stroga športna disciplina pomagala preživeti vse te udarce. "Če se ne bi ukvarjala z vrhunskim športom in trenirala v takšnem ritmu, verjetno ne bi vzdržala vsega tega. Na igrišču me niso brez razloga klicali Sekira," poudarja Jadranka in dodaja, da gre življenje naprej in tudi njena borba se nadaljuje.
