Ljubitelje narave, zdravja in rekreacije Turistično društvo Škocjan vabi na pohod, ki ga pripravljajo to nedeljo, 13. aprila. Od starta v vasici Matavun vodi slikovita, dobro označena pot pohodnike mimo udornih dolin, skozi del kraškega podzemlja, ob strugi reke Reke do gradu Školj in zgodovinskih fresk v cerkvici svete Helene na Gradišču. Pohod se zaključi v Škocjanu ob zabavi z glasbo in kulinaričnih dobrotah kraške kuhinje.
Start je od 8. do 12. ure v Matavunu, to je pri Škocjanskih jamah. Do tja bodo s parkirišča za avtomobile, ki je v poslovni coni Risnik, vozili brezplačni avtobusi. Torej do starta pohoda in nato nazaj. Dolžina pohoda je približno enajst kilometrov oziroma okoli 3,5 ure. Pohodniki sledijo oznakam na poti, ki je označena kot lahka do srednje težka pot za vse starostne skupine (otroke naj spremljajo starši), vabljeni tudi štirinožni prijatelji. Tudi na avtobus psi smejo, seveda na vrvici. Za ceno vstopnine pet evrov pohodnike zavarujejo in dvakrat postrežejo s čajem. Ob zaključku pohoda pohodnike pričakajo glasbeni takti gostujoče skupine.
Pot je na nekaterih delih razgledna, s pogledi na vasi Matavun in Škocjan. Na drugih vodi po soteski, ki jo je izdolbla Reka. Reka izvira ob vznožju Snežnika, po površju teče približno 55 kilometrov, ko doseže Kras, prične svojo strugo poglabljati in izgine v Škocjanskih jamah. Nekdaj je bilo v njeni dolini precej mlinov, le redki so danes ohranjeni. Pot pelje tudi mimo nekdanjega gradu Školj, ki stoji na strmini nad kanjonom. Nekdaj si je bilo mogoče ruševine ogledati nekoliko pobližje, zdaj so vrata na dvorišče zaklenjena, sporočajo organizatorji pohoda. V pisnih virih je bil grad Školj prvič omenjen leta 1426, ko je bil lastnik gradu vitez Erhardus von Scolcum. Po raziskavah strokovnjaki ocenjujejo, da je bilo središče gradu zgrajeno nekje v 13. stoletju in je služilo kot manjša rezidenca za grofe iz Devina (Italija), nakar je lastništvo prehajalo tudi do Habsburžanov.
Ena večjih zanimivosti, ki jo srečajo pohodniki, je cerkev svete Helene v Gradišču pri Divači. Znana je po svojih freskah, ki jih je naslikal isti avtor kot znane freske iz Hrastovelj, to je Janez iz Kastava. V preteklih letih so cerkev postopoma obnovili. V letih 2022 in 2023 so obnovili strop, ometali stene nad poslikavami, restavrirali so tudi originalna lesena vrata. Dela sta sofinancirala ministrstvo za kulturo in Občina Divača. Nato so domačini leta 2023 zbrali še denar za obnovo zvona, ki je imel dotrajan jarem, zato se zaradi zaradi varnosti takrat ni smelo zvoniti.
