Helena Ponudič
Območje novega poligona varne vožnje v Mariboru in nekdanje Tovarne avtomobilov Maribor (TAM) že 24. leto združuje od 20 do 25 tisoč ljudi, ki prihajajo iz vse Slovenije in sosednjih držav. Bolšji oziroma kramarski sejem (bolšjak) najde tam prostor vsako nedeljo pretežno v dopoldanskem času in je svojevrsten prostor za druženje in sprehajanje. Obenem je to edino mariborsko “nakupovalno središče” na prostem.
Sejem obiskovalcem ponuja možnost prodaje in nakupa novih in starih izdelkov, prav tako je prijazen poljedelcem in vrtnarjem, ki lahko na tamkajšnji tržnici prodajo domače pridelke, izbrane sadike rož ali vinsko trto. Ponudba sejma je tako pestra, da med Mariborčani že vrsto let velja: "Če nekaj potrebuješ, pa ne veš, kje bi našel, pojdi na kramarskega, zagotovo bo tam."
Kramarček
Izhajajoč iz slednjega, odgovor na vprašanje, kaj lahko kupim na boljšjaku, zajema veliko več, kot je mogoše našteti. Med drugim se kupci vračajo z željo najti unikatne starine, za katere bi v antikvariatih plačali veliko več, kot stanejo na sejmu. Tukaj lahko ljubitelji starin najdejo zbirke starejših knjig, žepnih in stenskih ur, gramofonske plošče, zgoščenke in star denar, ljubitelji novega pa najdejo oblačila zase, cenejše kuhinjske in gospodinjske aparate, celo računalniško opremo, televizorje ali mobitele in še mnogo več. "Tukaj sem že zelo zgodaj, ker se poskušam ogniti gneči, ki bi mi preprečila, da si v miru ogledam ponudbo. Navdušuje me nedeljski utrip Tezna. Že vrsto let zbiram starine in iz njih izdelujem 'novine', kot se rada pošalim. Ker toliko zahajam sem in zbiram tukajšnje izdelke, me prijatelji pogosto kličejo kar Kramarček," je svoje navdušenje izrazila redna obiskovalka sejma Alja Grlica.
Začetki v času krize
Prav združitev novega in starega oblikuje uradno ime bolšjaka - Bolšji oziroma kramarski sejem. "Bolšji pomeni novo, kramarski pomeni kramarijo oziroma rabljeno robo," pojasnjuje dolgoletni direktor in eden od začetnikov sejma na robu Poslovne cone Tezno, Milan Lovec, ki se je pred tem ukvarjal s prodajo in zbiranjem starih radiev ter restavriranjem kočij. Podobo današnjega bolšjaka so začeli snovati 4. junija leta 1994, ko je bilo mariborsko gospodarstvo v krizi in je novonastali prodajni prostor marsikaterega meščana rešil iz finančne zagate. Pred tem je bila lokacija sejma med Lentom in Ulico kneza Koclja. “Sejmu sem se pridružil dober mesec po njegovi ustanovitvi, takrat je, zaradi tovarne, imel glavnino na parkirišču. Za njegov uspeh je zaslužna dobra reklama, obe imeni - bolšji in kramarski - pa smo zaščitili. Imeli smo tudi zelo dobro podporo iz bivšega TAM-a, saj brez Jožeta Čuješa sejma danes ne bi bilo," je povedal Milan Lovec, ki s pravnikom Čuješem sodeluje še danes, neomajno podporo pa mu zagotavlja tudi Gorazd Bende, direktor Cone Tezno.
"Tukaj ponujamo resnično vse, od a do ž"
Kako do prodajnega mesta
Če trgovec želi svoje izdelke prodajati na sejmu, se mora najaviti v sejemski pisarni, kjer se dogovori o nadaljnjem postopku. Za prodajo rabljenih starin mora trgovec plačati 15 evrov, za kategorijo starine, rabljeno - kombinirano vozilo 20 evrov, za kategorijo status kmeta 25 evrov, za kategorijo status kmeta - kombinirano vozilo 30 evrov, če ima trgovec registriran s. p. ali d.o.o., pa mora za prodajno mesto plačati 40 evrov.
Zadovoljen je tudi trgovec Franc Buser, ki si ne predstavlja nedelj brez sejma: "Tukaj prodajam že vrsto let. Nadvse kvalitetne lončene izdelke sem vozimo iz Celja. Sejem, njegove obiskovalce, tukajšnjo glasbo, svež zrak, in nedelje nasploh imam zelo rad."
Tezenčani so ga vzeli za svojega
Na vprašanje, ali naj bo sejem tudi ob sobotah, Milan Lovec odgovarja: “Ne, nedelje so zakon! Pogovarjal sem se z obiskovalko, ki me je nagovorila z ‘Veš, ob kolkih smo se vstali? Ob pol štirih, da smo se z morja pripeljali sem. Tukaj bomo malo nakupili, potem pa gremo nazaj’. Tudi prodajalci, ki so večinoma redni, prihajajo z vseh koncev. Ob ugodnih nedeljah naštejemo tudi do 200 prodajalcev, tako da tukaj ponujamo resnično vse, od a do ž. Če sejem ne bi imel tako velike ponudbe, nas danes ne bi bilo več tukaj." Kot rečeno, sejem obišče tudi do 25 tisoč ljudi dnevno, kar direktorja bolšjaka veseli. "Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil celotnemu Mariboru in Sloveniji, najbolj pa Tezenčanom, da so mene in sejem vzeli za svoja, se zanj borijo in ga branijo," je povedal. Dodal je, da zadnje leto in pol opaža predvsem porast avstrijskih obiskovalcev in prodajalcev iz vseh sosednjih držav.
