Gregor Grosman
Ko zaslišite besedo robotika, marsikdo najprej pomisli na znanstvenofantastične filme in v njih nastopajoče robote, kot je denimo zlati C3PO, nekateri na svoj pametni sesalnik, tehnično gledano pa so roboti tudi avtonomna vozila, napredne otroške igrače in tudi igrače za odrasle. Po eni najbolj razširjenih definicij je robot stroj, ki ga nadzoruje računalnik in ga lahko programiramo, da samostojno opravlja določeno opravilo. V industriji robote najpogosteje uporabljamo za izvajanje ponavljajočih se opravil, drugi so zasnovani za delo v človeku nevarnih okoljih, denimo za odpravljanje posledic po katastrofi v Fukušimi, kamor ljudi ne bi bilo mogoče poslati, ali pri deaktiviranju eksplozivnih teles, raziskovanju morskih globin in vesolja. Na mednarodni vesoljski postaji ISS že od februarja 2011 "biva" robonaut, ki so ga v različici R2 namenili za pomoč astronavtom pri vsakodnevnih opravilih.
Spomnite se robotskega kužka AIBA, katerega prototip je Sony kot raziskovalni projekt predstavil že davnega leta 1993, množično pa so ga pričeli proizvajati leta 1999. Prvih tri tisoč robotov so na Japonskem (AIBO pomeni Artificial Intelligence roBOt in je tudi japonska beseda za sopotnika ali prijatelja) prodali v dvajsetih minutah, v ZDA pa prvo pošiljko, dva tisoč "igrač", v zgolj štirih dneh. Prvi prototip je zmogel za 16 stopinj levo in desno premikati glavo, prodajna različica je znala že za tri stopinje premikati vse štiri tačke ter pomahati z repkom, pozneje so dodali še gibanje gobčka in postopoma izboljševali gibe.
Robot na recepciji
Če se otroci radi igrajo z majhnimi roboti, imamo odrasli na voljo večje, nam podobne. Tehnološki razvoj je pripeljal do izdelave robota z imenom Samantha, ki ga je izdelal Arran Lee Wright, ljubezenski robot za odrasle pa je pred nekaj dnevi poskrbel za veliko razburjenje na Otoku, ko je bila Samantha gostja jutranje televizijske oddaje This Morning. Voditelja Philip Schonfield in Holly Willoughby se nista mogla sprijazniti z zamislijo, da bodo tovrstni roboti kmalu stalnica v naših domovih. Samantha ima sicer tudi "družinski način", je še pojasnil njen izumitelj, z otroki se lahko pogovarja o živalih in nekaterih drugih temah, v spominu pa ima tudi tisoč šal. Tudi največjo pomanjkljivost, da se njena koža, ki naj bi bila sicer zelo podobna človeški, ne segreje (voditelja sta jo na otip primerjala s truplom), je mogoče rešiti z gretjem, če Samantho priključimo na zadostno napajanje z električno energijo.
Ime ji je Samantha in je robot
Svet postaja robot
Posebej zanimivo prispodobo robota pa je mogoče najti v razmišljanju Bruca Schneiderja, avtorja štirinajstih knjig, strokovnjaka za digitalno varnost, čigar blog spremlja četrt milijona ljudi. Pred nekaj dnevi je v Opatiji, kje je potekalo IBM-ovo regionalno srečanje Watson SEE Summit, zbranim pojasnil, da z razvojem interneta stvari (IoT) in opremljanjem s senzorji vseh mogočih elektronskih naprav, ki tako postajajo oči in ušesa interneta, svet gradi robota, velikega kot svet, a se tega sploh ne zavedamo. "Ko je govora o robotih, imamo v mislih fizične robote s senzorji na zunanjosti. Vendar gre v tem primeru za robota, ki bo imel senzorje v tleh, denimo asfaltu, v semaforjih, domačih pametnih termostatih ..." Schneiderja najbolj skrbi, da bo ta robot "odpovedal". Ali se bodo takrat zaleteli vsi avtomobili, se med drugim sprašuje. Težava zagotavljanja varnostni postaja namreč vse kompleksnejša z vsakim trenutkom, ko vse več naprav postaja računalnik: mikrovalovna pečica je računalnik, ki greje hrano, hladilnik je računalnik, ki hladi živila, naš mobilni telefon je računalnik, ki ima naloženo (med drugim) aplikacijo za telefoniranje, avto je računalnik s kolesi in motorjem, dvigalo je računalnik, ki prevaža potnike med nadstropji.
Dobrodošla pomoč starostnikom
LG-jev robot je vodič po letališčih za potnike, ki se v mednarodnem vrvežu ne znajdejo najbolje, v Južni Koreji ga že uporabljajo. Airstar enostavno poskenira vašo letalsko karto in vas usmeri k pravim vratom. Humanoidni robot Ubtech Alpha Pro je namenjen zabavi in izobraževanju, Qihan Sanbot S1 pa je majhen hišni robot na kolesih s številnimi senzorji in velikim na dotik občutljivim zaslonom na prsih. Razume govor in zna odgovarjati, na "obrazu" pa prikazuje različna čustva. Takšne nadzorne robote bi lahko imeli doma vsi starostniki, saj bi ti v primeru nezgode osebe samodejno poklicali pomoč. Panasonic pa je predstavil robota pečico, ki jo glasovno upravljate in se po vaših ukazih premika po kuhinji ter vam skuhano hrano pripelje do jedilne mize, ne da bi vi morali dvigniti zadnjico s stola.
Inteligentni sesalniki
Šestega septembra se je zaključil največji tehnološki sejem v Evropi, IFA 2017, na katerem večina pomembnejših proizvajalcev predstavi svoje elektronske novosti, med njimi so tudi razvijalci robotov. Neato Robotics je svoje robotske sesalnike poleg laserske navigacije, upravljanja na daljavo s pomočjo mobilne navigacije in možnosti pogovora z napravo opremil s še več inteligence. Sami lahko izdelamo načrt sesanja prostorov, sesalnik lahko komunicira z drugimi napravami v pametnem domu, določimo pa lahko tudi območja v sobi, kjer naj ne čisti. Podobno kot v notranjosti sesalniki, opravljajo svoje delo robotske kosilnice proizvajalca robomow, na IFI-predstavljene modele pa je mogoče upravljati z mobilnikom. Posebej zanimiv je bil Panasonicov robot v obliki žoge, ki so ga razvili v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami - vzpodbujal pa naj bi avtonomni otroški razvoj skozi interaktivno igro. Kamera pri tem snema otroka in njegove reakcije na igro, dokumentira tako njegovo rast in razvoj, robot pa se tudi uči in postaja iz dneva v dan pametnejši.
