Franja Žišt
S Sprehodi za spomin bodo jutri v različnih krajih - v Ljubljani bodo to storili v soboto - zaznamovali 21. september, svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, najpogostejše oblike demence. V Sloveniji se z demenco sooča okoli 33 tisoč, v Evropi pa deset milijonov bolnikov, zaradi starajoče se populacije jih bo vse več. "Politika se ne zaveda tega, da bo sredi stoletja pri nas trikrat več bolnikov, da jih bo torej že 90 tisoč, če dotlej ne bomo našli ustreznega zdravila. Še vsaj dvakrat toliko ljudi bo moralo spremeniti način življenja, da bodo lahko skrbeli za bolnike," ob epidemiji 21. stoletja k ukrepanju poziva nevrolog iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana dr. Zvezdan Pirtošek.
Najbolj dejavni bolniki in njihovi svojci
Med daleč najbolj dejavnimi na področju demence pri nas so bolniki in njihovi skrbniki, ki delujejo pod okriljem društva Spominčica - Alzheimer Slovenija. V zadnjem času jim je uspelo vzpostaviti več kot 50 demenci prijaznih točk po vsej Sloveniji, ki so namenjene tako bolnikom, ki se na primer izgubijo, kot svojcem, ki iščejo pogovor in dodatne informacije ter zaposlenim v tistem okolju. "Zelo pogosto so policisti prvi, ki se srečajo z osebami z demenco, zato morajo biti ozaveščeni, kako prepoznati bolnika, in tudi, kako se mu približati. Drugi so trgovci, veliko naših bolnikov gre kar mimo blagajne, izdelka ne plačajo ali pa ga pojedo že med nakupovanjem v trgovini. Potem so tu še gasilci, zaposleni v bankah, v lekarnah," našteva tiste, ki se vsakodnevno srečujejo z bolniki, predsednica društva Štefanija Lukič Zlobec. Po njenih izkušnjah je najšibkejši člen pri oskrbi bolnikov z demenco za zdaj pomoč na domu, ki bi bolnikom omogočala bolj kvalitetno življenje.
Konferenca o demenci
Prihodnji petek in soboto na Medicinski fakulteti v Ljubljani društvo Spominčica organizira 10. konferenco o demenci. Domači in tuji strokovnjaki bodo predstavili najnovejša odkritja, dosežke in primere dobrih praks, svoje izkušnje z boleznijo bodo predstavili tudi ljudje z demenco in njihovi svojci. Osebe z demenco s spremljevalcem imajo na konferenco brezplačen vstop, študentje in upokojenci pa so upravičeni do popusta.
Politiki še vedno manjka zavedanje, kako pomemben je problem demence
Spletni vprašalnik za testiranje
Da je zanimanje o demenci veliko, opaža Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, kjer so postavili prvo demenci prijazno točko. Pritrjuje ji dr. Milica Gregorič Kramberger iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana, ki sodeluje v mednarodni raziskavi, v kateri skušajo poleg nas še na Nizozemskem, Švedskem, v Španiji in Nemčiji ugotoviti, ali je zdajšnja oblika obravnave demence najustreznejša. Danes se bolnik običajno najprej obrne na osebnega zdravnika, potem pa ga ta napoti do strokovnjaka. Preizkušajo štiri drugačne pristope odkrivanja bolezni, tako zdaj k specialistu na pregled potencialne bolnike napotujejo diabetologi, saj je sladkorna bolezen eden od dejavnikov tveganja demence, nekateri družinski zdravniki v raziskavi ponudijo možnost drugačne ocene spominskih motenj, ljudje pa so imeli še priložnost za testiranje in pogovor v odprti hiši na Nevrološki kliniki, obstaja pa tudi spletni vprašalnik, s katerim se ljudje testirajo sami, na podlagi rezultata pa potem nekatere povabijo na dodatna testiranja. "Slovenci od drugih držav zelo izstopajo po interesu za testiranje," izpostavlja Milica Gregorič Kramberger. Tako so imeli v primeru odprte hiše okoli 500 zainteresiranih, čeprav so jih lahko oskrbeli le sto, tudi po spletu se je testiralo že 500 ljudi. Reševanje spletnega vprašalnika je še vedno mogoče, vendar pa naslova spletne strani ne povedo. Na spletu morajo ljudje vprašalnik najti sami, saj je to že eden od korakov testiranja. Glede na velik odziv ga očitno ni tako težko najti.
