V praksi pa se hitro pokaže, da ima vsak družinski član nekoliko drugačne predstave o tem, kaj pomeni »dobro kolo«.
Otroci potrebujejo predvsem pravo velikost in občutek varnosti. Odrasli pogosto iščejo nekaj bolj vsestranskega, kar bo delovalo tako na kolesarski poti kot na makadamu ali gozdni cesti. Nekdo v družini bi rad več izletov v hribe, drugi zgolj občasno vožnjo ob koncu tedna. Prav zato je nakup koles za celo družino bolj vprašanje usklajevanja potreb kot pa izbire enega »pravega« modela. Nekaj osnovnih pravil pa lahko odločitev precej olajša.
Začni z vprašanjem, kje boste sploh kolesarili
Preden se sploh začne pogovor o znamkah ali velikostih, je ključno vprašanje teren. Večina slovenskih družin kolesari po kombinaciji urejenih kolesarskih poti, makadamskih odsekov in občasnih vzponov v hribe. Ta mešanica je precej tipična, dodatno pa jo zaplete dejstvo, da imajo posamezni družinski člani precej različne ambicije.
Če boste večino časa vozili po asfaltu in urejenih poteh, so povsem primerna bolj vsestranska kolesa z gladkejšimi gumami. Če pa načrtujete aktivnejše kolesarjenje po gozdnih in hribovitih terenih, je smiselno razmisliti o kolesih z boljšim oprijemom in ustrezno geometrijo.
Otroci: prava velikost je vse
Pri otrocih je najpogostejša napaka nakup kolesa »za rast«. Starši pogosto izberejo večjo velikost, ker otrok pač raste, vendar je preveliko kolo lahko varnostno vprašljivo, otrok pa na njem ne bo imel prave kontrole. Otroška kolesa se izbirajo glede na premer koles, ki mora ustrezati otrokovi višini in dolžini nog.
Orientacijsko velja: kolesa z 12- ali 14-palčnimi kolesi so namenjena malčkom do približno četrtega leta starosti, 16-palčna so primerna za predšolske otroke, 20-palčna pa za prve razrede osnovne šole. Nad tem pride 24-palčna izvedba, ki je nekje vmes med otroškim in mladinskim kolesom. Ko sedi na sedlu, mora otrok s prsti doseči tla ali se jih vsaj rahlo dotikati – to je osnovno merilo.
Pozornost si zasluži tudi teža kolesa. Otroška kolesa so pogosto pretežka glede na telesno težo voznika. Lažje kolo pomeni, da otrok kolo dejansko obvladuje – in ne obratno.
Gorska kolesa: za tiste, ki gredo resneje v hribe
Ko govorimo o odraslih članih družine z ambicijami po aktivnejšem kolesarjenju na zahtevnejšem terenu, pridejo v poštev gorska kolesa. V tej kategoriji je danes možnosti veliko, vključno z električnimi različicami, ki so v zadnjih letih postale izrazito priljubljene med kolesarji, ki sicer ne bi zmogli daljših vzponov ali pa se vračajo po poškodbi.
Električno gorsko kolo ne »kolesari samo od sebe«, ampak pomaga pri pedaliranju, kar je za marsikaterega starša s štiridesetimi leti ali več in omejenimi kondicijskimi rezervami pravzaprav precej realistična rešitev za skupno kolesarjenje z mlajšimi. Razlike med modeli so precejšnje: kolesarji, ki iščejo pravo terensko kolo za zahtevne spuste in tehnične poti, bodo izbrali drugačen okvir in geometrijo kot tisti, ki jim električno gorsko kolo pomeni predvsem udobnejši vzpon. Tu je pametno biti konkreten pri pogovoru s prodajalcem: ne samo »iščem gorsko kolo«, temveč na primer »iščem kolo za gozdne poti z občasnimi spusti, ne nameravam tekmovati.«
Gravel kolo: za tiste, ki jih ni mogoče uvrstiti v eno kategorijo
Gravel kolesarjenje je v Sloveniji v zadnjih petih do šestih letih dobesedno eksplodiralo. Razlog je preprost: večina kolesarskih poti v Slovenji ne spada niti med čisti asfalt niti med pravo gorsko kolesarjenje. Makadamske poti, gozdne ceste, obmejni tereni in kombinacije vsega tega so točno okolje, za katerega je gravel kolo zasnovano.
Gravel kolo ima cestno geometrijo z nekoliko bolj pokončnim položajem kot klasično cestno kolo, hkrati pa omogoča uporabo širših gum z bolj izrazitim profilom. To mu daje vsestranskost, ki jo cenijo tako začetniki kot izkušeni kolesarji. Za starša, ki ima sicer cestno kolo, a bi rad občasno zapeljal tudi na makadamsko pot brez pretiranega tveganja, je gravel kolo logična nadgradnja.
Seveda ni za vsakogar. Otrokom gravel kolesa praviloma niso namenjena, prav tako ne tistim, ki iščejo pravo terensko kolesarjenje. Je pa odlična izbira za odrasle, ki želijo vsestransko kolo za različne terene in načine vožnje.
Koliko kolesarjev, toliko potreb
Ena od pogostih napak pri skupnem nakupu je, da se vsi prilagodijo enemu skupnemu imenovalcu. Starši, ki bi sicer radi kupili gravel kolo, se na koncu odločijo za enostavnejšo različico, ker otrok ne bo imel »tako dobrega«. Tak kompromis običajno ni niti logičen niti finančno smiseln.
Otrok bo kolo prerasel v dveh do treh letih. Kupiti zelo drago kolo z naprednimi komponentami zato nima posebnega smisla, smiselno pa je izbrati dovolj kakovostno kolo, ki ne razpade že po prvem padcu. Pri odraslih je situacija drugačna: kolo, ki ustreza, lahko voziš deset let ali več, zato je tu kompromis pogosto dražji.
Pametna strategija za večje družine je, da nakup razdelijo na faze. Najprej otroci – glede na njihovo dejansko starost in višino. Nato odrasli – vsak glede na svoj način kolesarjenja. Šele potem pridejo na vrsto skupni izleti, ki zahtevajo usklajevanje tempa.
Pri vsem tem pa je ena stvar pogosto spregledana: kolo je pred nakupom preprosto treba preizkusiti. Ne glede na to, kaj kdo prebere na spletu, večina kupcev naredi napako, če na kolo ne sede pred odločitvijo. Geometrija okvirja, doseg do krmila in višina sedla skupaj določajo, ali bo vožnja prijetna ali pa bo po eni uri začel boleti spodnji del hrbta.
To velja še toliko bolj za otroke. Otrok, ki kolesa ne »čuti«, ga preprosto ne bo rad vozil. Vrednost kratkega preizkusa je tu večja od vseh tehničnih specifikacij skupaj.
Vzdrževanje: pozabljeni del enačbe
Ko je nakup opravljen, se pravo kolesarjenje šele začne, z njim pa tudi redno vzdrževanje. Veriga, zavore in tlak v gumah so trije elementi, ki jih je mogoče preveriti doma brez posebnega znanja. Letni pregled pri kolesarskem servisu je za kolo, ki se redno uporablja, smiselna naložba.
Električna kolesa imajo dodatno spremenljivko: baterijo. Ta ima omejeno življenjsko dobo in jo je treba pravilno shranjevati, zlasti pozimi. Proizvajalci priporočajo hrambo pri 50 do 80 odstotkih napolnjenosti in pri temperaturah nad ničlo, kar za marsikaterega lastnika pomeni, da baterija prezimi v stanovanju, ne v garaži.
Konec je preprost
Nakup koles za celo družino ni enkraten projekt, temveč proces, ki traja toliko časa, kolikor rastejo otroci in se razvijajo kolesarske navade. Vsak član družine zasluži kolo, ki mu dejansko ustreza – ne kompromisa, ki je bil kupljen v naglici.
