Darja Lukman Žunec
Pobud za povezovanje in skupni nastop šestih haloških občin, predvsem na gospodarskem in turističnem področju, je bilo v preteklosti kar nekaj. Prva oblika je bila Haloška zveza, katere pobudnik je bil Bogomir Jurtela. Prva skupna prireditev zveze je bil kostanjev piknik. Nekaj je bilo tudi zamisli, da bi že pri oblikovanju občin poskušali s skupno haloško občino, vendar je v več valovih nastalo šest občin in še kakšna najbrž bi, denimo Leskovec. Način financiranja občin je bil res ugodnejši za manjše občine, kot bi bil za večje, a se je to v zadnjih letih, še posebno zaradi sprememb v financiranju naložb z evropskim denarjem, spremenilo. Že večje infrastrukturne naložbe so zahtevale povezovanje haloških občin.
Tisoč turističnih prenočitev, kolikor jih je zdaj, bi radi v Halozah podvojili.
Od pomladi iščejo rešitev
Spomladi je osem haloških županov, pridružile so se namreč še Makole in Rogatec, na predstavitvi projekta Kulinarične Haloze in blagovne znamke Haloze, dežela tisočerih gričev, podprlo zamisel o čimprejšnjem povezovanju v skupno turistično destinacijo. Vodenje ustanavljanja Interesne zveze haloških občin (IZHO) so zaupali Mileni Debeljak, direktorici občinske uprave v Cirkulanah: "Zveza je sicer še v nastajanju, imamo osnutek strategije na področju turizma in smernice za delovanje. Predvidoma jeseni bi se lahko tako daleč uskladili, da bi pogodbo podpisali župani, podrobnejšo vsebino morajo potem potrditi kot splošni akt še občinski sveti. Kako bo zveza financirana, kašen bo torej ključ, ali po številu prebivalcev ali kako drugače, je še stvar dogovora." Strokovne podlage za pogodbo pripravlja ZRS Bistra Ptuj v okviru pogodbe, s katero jo sicer sofinancirajo haloške občine.
Velika stopnja soglasja
Debeljakova na vprašanje, kakšna je verjetnost, da bodo zvezo tudi ustanovili, pravi: "Za to rešitev je med haloškimi občinami velika stopnja naklonjenosti, zraven smo povabili tudi še občino Rogatec." Če vse občine ne bodo pristopile k pogodbi, Debeljakova meni, da je dovolj, če jih začne nekaj, saj se druge lahko pridružijo.
Tako se bodo v letošnji sezoni haloški ponudnik morali znajti še vsak po svoje. Cilj je, da bi sedanjih približno tisoč prenočitev letno vsaj podvojili. V ponudbi namestitev niti ne manjka, saj imajo v Halozah kakih 200 postelj v različnih nastanitvah. Ob tem snujejo še nekaj projektov za njihovo razširitev. V Podlehniku denimo manjši hotel in ob ribniku Dežno počitniške hišice, širijo se turistične in vinogradniške kmetije, družina Brodnjak preureja Regentušak v hotel visoke kategorije. Kar torej manjka, je povezovanje in utrditev skupne blagovne znamke Haloz kot mirne, zelene in zanimive počitniške destinacije tako za slovenske goste kot za tiste iz širšega okolja in Evrope.
Darinka Fakin, županja Majšperka, pobudo, ki je nastala z blagovno znamko Haloze, dežela tisočerih gričev in s Kulinaričnimi Halozami, podpira. Predvsem se zaveda, da brez učinkovite promocije na družabnih omrežjih ne bo bistvenega premika pri obisku.
Vsi iščejo pravo formulo
Žetalski župan Anton Botolen meni, da je največ v rokah lokalnih ponudnikov, pomembna je predvsem podjetniška pobuda: "Občine lahko pomagamo oblikovati osnovne pogoje za razvoj turizma, a iniciativa mora biti na strani ponudnikov." Verjame, da so občine s splošno ureditvijo podobe krajev, kakor tudi z ohranitvijo stavbne in kulturne dediščine ter oblikovanjem številnih muzejskih zbirk in pohodniških poti že doslej veliko naredile. Zdaj manjka samo še intenzivno oglaševanje in koordiniran skupni nastop na trgu.
Evelin Makoter Jabločnik, direktorica občinske uprave v Zavrču, pravi, da bi interesna zveza haloških občin lahko uspela: "Vsi si namreč že nekaj časa želimo najti pravo formulo, pravo pot, ker se vsi zavedamo priložnosti v turizmu. Mora pa biti ta zveza organizacijsko kar se da gibčna."
Gostinci že povezani
Jani Vuk, eden od šestih gostincev, ki so zasnovali omenjena projekta, je prepričan, da bi stvari morale potekati hitreje: "Brez skupnega nastopa, kakršen je denimo naš pri haloškem meniju, bomo težko kaj premaknili. Teaserji za poletje in jesen so bili narejeni, nujna je tudi učinkovita spletna stran, ki bi podpirala blagovno znamko Haloze, dežele tisočerih gričev."
Zdaj so denimo šesthodni haloški meniji v standardni in vegetarijanski različici že na voljo po naročilu. Vsi vključeni gostinci se držijo receptur in dogovora, da uporabljajo lokalno pridelane sestavine. V projekt se je vključila tudi Obrtno-podjetniška zbornica in podprla tovrstne delavnice. Nazadnje so se gostinci dogovorili, da meni streže osebje v tradicionalnih oblačilih, značilnih za čas pred prvo svetovno vojno. Maja Glaser Bedenik bo denimo osebje izurila za ustrezen nastop oziroma pripovedovanje zgodb ob haloškem meniju. Slavko Podbrežnik, ki je zasnoval blagovno znamko, se nadeja, da bodo že čez poletje lahko vzpostavili spletno stran Haloze, dežela tisočerih gričev in preverili ponudbo: "Predvsem se nam ne sme zgoditi, da na spletu nekaj ponujamo, turist pričakuje določena doživetja, a se potem na terenu izkaže, da teh ni. Kar pomeni, da nikoli več ne bodo prišli, saj tako napako lahko storiš le enkrat."
Podbrežnik verjame v projekt IZHA in upa, da bo kmalu začela delati s polnimi jadri. Fakinova, videmski župan Friderik Bračič in makolska občina so denimo naklonjeni rešitvi, da bi spletno stran zagnali že to poletje. Tačas se za turistično promocijo Haloz trudijo tudi v Lokalni akcijski skupini Haloze, prav tako v tej smeri deluje ekipa Zavoda za razvoj Haloz, vodi jo Albert Korošec, ki ima v najemu obnovljeno Viničarijo na Gorci.
