V severni Italiji, ujeto med rekama Adda in Brembo v deželi Lombardiji, leži naselje, ki obiskovalcem ponuja prav posebno potovanje skozi čas. Crespi d'Adda ni le običajen italijanski kraj, temveč zgodovinski spomenik, ki spominja na filmsko kuliso iz industrijske dobe. Gre za enega najbolje ohranjenih primerov tovarniških mest na svetu, kjer so prebivalci živeli po natančno določenih pravilih svojih delodajalcev. Unesco je prepoznal izjemno vrednost tega kraja in ga uvrstil na seznam svetovne dediščine, saj so stavbe ostale skoraj nedotaknjene, nekatere pa domačini uporabljajo še danes.
Vizija popolnega delavskega mesta
Vse se je začelo leta 1875, ko je proizvajalec tekstila Cristoforo Benigno Crespi kupil kilometer dolg pas ob reki z jasno vizijo. Želel je zgraditi tovarno za predelavo bombaža, a ne le to. Ob industrijskem obratu je zasnoval celotno naselje za svoje delavce. Crespi je v tovarno uvedel najsodobnejšo tehnologijo tistega časa, hkrati pa je poskrbel za življenjski standard svojih zaposlenih. Delavci niso dobili le strehe nad glavo, temveč celotno infrastrukturo za kakovostno življenje.
Naselje je vključevalo šolo, ambulanto, gledališče, trgovine, cerkev in celo pokopališče. Ideja družine Crespi je bila preprosta: delavec v tem kraju ne sme zgolj preživeti, temveč mora živeti polno življenje. O tem zanimivem fenomenu poroča hrvaški portal Punkufer. Zanimivo je, da je kraj služil tudi kot lekcija iz urbanizma. Arhitekti so naselje projektirali geometrijsko pravilno, v obliki rešetke. Glavna cesta je ločevala industrijsko cono od stanovanjske, hiše pa so stale v urejenih nizih.
Danes pod zaščito Unesca
Hierarhija je bila v mestu jasno vidna. Lastniki tovarne so bivali v razkošnem gradu, medtem ko so delavci živeli v manjših hišah. Ko je vodenje prevzel Cristoforov sin Silvio Benigno Crespi, so začeli graditi še družinske hiše z vrtovi. Crespi d'Adda se je ponašal tudi z velikim tehnološkim napredkom, saj je bilo to eno prvih delavskih naselij v Italiji z moderno električno javno razsvetljavo, ki jo je napajala lastna hidroelektrarna.
Zlata doba naselja se je končala z veliko gospodarsko krizo leta 1929 in takratnimi političnimi pritiski. Družina Crespi je postopoma izgubila nadzor nad krajem. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja so številne hiše prešle v zasebno last, industrijska dejavnost pa je sčasoma oslabela.
Kljub temu del obratov še vedno deluje, med zaposlenimi pa menda najdemo tudi potomce prvotnih delavcev. Danes Crespi d'Adda ponuja redko priložnost za vpogled v popolnoma načrtovano skupnost iz časa, ko je industrija krojila vsakdan ljudi.
