Avstralska novinarka in popotnica Maryann Wright je pred kratkim potovala po Islandiji, kjer je prevozila 700 kilometrov dolgo pot, imenovano The Volcanic Way. Šlo je za samostojno potovanje skozi južni del otoka, ki razkriva osupljivo naravo, gostoljubne domačine in kulturo, oblikovano v ekstremnih razmerah.
"Od geotermalnih vrelcev, ledenikov in vulkanskih polj do jam s keltskimi runami, starimi več kot tisoč let, in severnega sija nad gorskimi kopališči – Islandija je kot z drugega sveta," je zapisala za The Independent. "Srečujejo se nasprotja: črne plaže in beli ledeniki, starodavna mitologija in moderna tehnologija."
Na poti je raziskovala ledene jame, jahala islandske konje, se kopala v naravnih izvirih in obiskovala vasi, kjer je več ovac kot ljudi.
Islandci: Mojstri sproščenosti
Wright je Islandce opisala kot "najbolj sproščene ljudi, kar jih je kdaj srečala". Njihove življenjske filozofije povzamejo misli kot "jutri lahko umremo, zato živimo danes", "brez stresa" in "vse se bo uredilo". Navajeni so, da jim narava pogosto kroji načrte – od zaprtih cest do zamud letov – zato živijo v trenutku.
"Dva največja islandska vulkana, Katla in Hekla, lahko izbruhneta kadar koli. Katla zamuja že 20 let," ji je povedal hotelir Sveinn Jensson. "Naša naloga je, da živimo v miru z vulkani. In doslej nam je to uspelo."
Potovanje daleč od množic
Maryann se je odločila za petdnevno pot od Keflavika do vasi Hali in nazaj – skupaj 12 ur vožnje. Na poti je spoznavala dramatično naravo in srčnost ljudi. Že prvi dan je po obalni cesti Suðurstrandarvegur do Hvolsvöllurja doživljala pokrajino, ki se je spreminjala vsakih 20 minut – od zelenih travnikov in vročih izvirov do črnih skal in ledenih slapov. Prvo noč je prespala v hotelu, kjer je poskusila konjsko meso in arktično postrv. V jamah Hella, ročno izklesanih pred več kot tisoč leti, je odkrila arheološke sledi, za katere menijo, da so jih pustili keltski menihi še pred prihodom Vikingov. "Jame ohranjajo temperaturo 4 °C – pomisliš, kako težke so morale biti zime za prve prebivalce Islandije."
V geoparku Katla je obiskala Kirkjubæjarklaustur in nato nadaljevala proti najaktivnejšemu islandskemu vulkanu Öræfajökull. Tam je doživela zimsko pokrajino v megli in se podala na pohod do ledene lagune Fjallsárlón – s pripombo, naj pohodniki ne pozabijo na dereze.
Ledeniki, jagnjetina in vulkanski šov
V vasi Hali, kjer živi več ovac kot ljudi, se je udeležila šesturne ture po največjem evropskem ledeniku Vatnajökull, ki je vključevala spust v razpoke in obisk tri mesece stare ledene jame.
Lačna je obiskala restavracijo ob kulturnem centru Þórbergur, posvečenem pisatelju Þórbergu Þórðarsonu, in tam poskusila jagnjetino z rožmarinom in rabarbarinim prelivom.
Na poti nazaj je obiskala vas Vík, ki leži pod vulkanom Katla, ter doživela "Icelandic Lava Show", kjer stalijo pravo lavo iz izbruha leta 1918 na 1100 °C pred publiko.
Zadnji postanek je bil v geotermalnem mestu Hveragerði, kjer priporoča obisk javnih kopališč Laugaskarð kot cenejšo alternativo Plavi laguni. Za konec pa še lokalno pivo in pico v pivovarni Ölverk, ki jo vodita mlada podjetnika Laufey in Elvar.
"Islandija je veliko več kot Plava laguna, Reykjavík in severni sij. Zgodovina te dežele je dobesedno zapisana v slojih vulkanskega pepela. Pot Volcanic Way ponuja pristen vpogled v dušo otoka in umetnost počasnega potovanja," je še zapisala Maryann Wright za The Independent.
