Mitja Sagaj
Finančna pismenost je pomembna vse življenje, a s staranjem pridobiva poseben pomen. Starejši se soočajo z izzivi, kot so upravljanje pokojnin, premoženja in prihrankov, ter z naraščajočo digitalizacijo bančnih in upravnih storitev. Toda kako finančno pismeni so starejši in kako se znajdejo v sodobnem digitalnem svetu?
Le tretjina starejših v Sloveniji finančno pismena
Raziskave kažejo, da je raven finančne pismenosti med starejšimi pogosto nizka. Številni starejši imajo omejeno znanje o sodobnih finančnih produktih, zaradi tega so lahko bolj izpostavljeni finančnim prevaram ali sprejmejo napačne finančne odločitve. Pomanjkanje znanja o inflaciji, obrestnih merah in naložbah lahko vodi v slabše upravljanje osebnih financ.
V Sloveniji je po podatkih OECD le okoli 35 odstotkov starejših od 65 let finančno pismenih, kar pomeni, da razumejo osnovne koncepte, kot so obresti, inflacija in razpršenost naložb. Pomanjkanje teh znanj povečuje tveganje za napačne finančne odločitve, te pa lahko vodijo v finančno stisko.
Najbolj ranljive točke starejših v digitalnem okolju
Spletne prevare in goljufije: starejši so pogosto tarča prevarantov, ki izkoriščajo njihovo nepoznavanje spletnih nevarnosti.
Težave pri dostopu do storitev: zapletenost digitalnih platform jih lahko odvrača od uporabe.
Pomanjkanje pomoči in podpore: mnogi starejši nimajo nikogar, ki bi jim pomagal pri učenju uporabe digitalnih storitev.
Nove tehnologije: priložnost ali nevarnost?
Digitalne tehnologije prinašajo starejšim prednosti in tudi tveganja. Mobilno in spletno bančništvo omogočata enostavnejše upravljanje financ, a hkrati pomenita izziv za tiste, ki niso vešči uporabe digitalnih orodij. Prav tako se povečuje tveganje spletnih prevar, phishing napadov in kraje identitete, ker so starejši pogosto manj ozaveščeni o digitalnih nevarnostih.
Po podatkih Europola je kar 80 odstotkov spletnih finančnih prevar usmerjenih proti starejšim od 60 let. V letu 2023 so slovenski starejši izgubili več kot 2 milijona evrov zaradi lažnih investicijskih priložnosti, kraje osebnih podatkov in drugih oblik spletnih goljufij. Najpogostejše oblike prevar so lažna e-sporočila bank, lažni telefonski klici "finančnih svetovalcev" in lažna spletna mesta.
Potrebnega več izobraževanja in prilagojenih storitev
Uporaba e-uprave in digitalnega bančništva lahko starejšim olajša življenje, ker omogoča hitro in varno urejanje uradnih zadev. Vendar pa mnogi starejši nimajo ustreznih digitalnih kompetenc, zato se pri uporabi teh storitev soočajo s težavami. Raziskave kažejo, da se številni raje izogibajo digitalnim platformam, ker jih dojemajo kot zapletene ali nevarne.
V Sloveniji kar 40 odstotkov starejših od 65 let nikoli ni uporabilo spleta za bančne storitve, 60 odstotkov pa jih ima težave pri dostopu do e-uprave. Te številke kažejo, da je potrebnega več izobraževanja in prilagojenih storitev, da bi starejši lažje uporabljali digitalne platforme.
Kaj je ključno za finančno pismenost starejših?
Za izboljšanje finančne pismenosti starejših je ključno:
- Izobraževanje in delavnice: programi, prilagojeni starejšim, jim lahko pomagajo razumeti osnovne finančne koncepte in uporabo digitalnih orodij.
- Dostopnost storitev: banke in druge finančne institucije bi morale ponujati enostavnejše in bolj prijazne digitalne rešitve.
- Podpora družine in skupnosti: mnogi starejši se najbolje učijo od družinskih članov in prijateljev.
- Krepitev ozaveščenosti o prevarah: redna izobraževanja o najpogostejših prevarah in prepoznavanju sumljivih sporočil.
Ali država dovolj poskrbi za finančno opismenjevanje starejših?
Država izvaja različne pobude za povečanje finančne pismenosti, vendar pogosto niso dovolj dostopne ali prilagojene starejšim. Potrebni so ciljno usmerjeni programi, ki bi vključevali praktična usposabljanja in svetovanje.
V Sloveniji obstaja nekaj brezplačnih programov, kot so predavanja v ljudskih univerzah in delavnice, ki jih organizirajo banke, vendar udeležba ostaja nizka. Po podatkih raziskav se tovrstnih izobraževanj udeleži manj kot 20 odstotkov starejših.
Vloga družine in skupnosti
Čeprav je finančna pismenost osebna odgovornost, ljudje ne smejo podcenjevati vrednosti podpore družine in skupnosti. Delo z bližnjimi in pridobivanje napotkov iz zaupanja vrednih virov lahko močno poveča posameznikovo finančno znanje in sposobnost odločanja.
Družinski člani lahko igrajo pomembno vlogo pri izobraževanju in pomoči bližnjim pri njihovih financah. Otroci in vnuki lahko delijo svoje znanje o sodobnih finančnih orodjih in tehnologijah ter tako starim staršem pomagajo, da se ti spoprimejo z digitalnim svetom in ostajajo na tekočem z najnovejšimi dogodki.
Tudi odprta komunikacija o finančnih zadevah v družini lahko ustvari spodbudno okolje in prepreči nesporazume ali konflikte.
Upokojenci bi morali raziskati podporne skupine in možnosti mreženja v svoji lokalni skupnosti. Sodelovanje z drugimi, ki si delijo podobne finančne cilje in skrbi, lahko zagotovi občutek tovarištva in spodbude ter dragocene vpoglede in praktične nasvete tistih, ki so na svoji finančni poti uspešni.
Medgeneracijsko sodelovanje za dvig samozavesti
Mlajši so pogosto bolj digitalno pismeni in lahko starejšim pomagajo pri uporabi tehnologije. Medgeneracijsko sodelovanje, pri katerem mladi učijo starejše, lahko bistveno izboljša njihovo samozavest pri uporabi digitalnih finančnih storitev.
Projekti, kakršen je "Mladi za starejše", so se izkazali za zelo učinkovite, saj omogočajo starejšim, da v sproščenem okolju pridobijo znanje o uporabi spleta, mobilnih aplikacij in digitalnega bančništva.
Finančna pismenost je za starejše ključna za varno in samostojno življenje. Potrebno je več izobraževanja, prilagojenih digitalnih storitev in medgeneracijske pomoči, da bi starejši lahko v celoti izkoristili prednosti sodobnega finančnega sveta. Le tako se lahko zmanjšajo tveganja in poveča finančna varnost starejših.
* Članek je napisan s pomočjo umetne inteligence.
