Ali veste, zakaj za veliko noč jemo ravno pirhe in šunko?

A.B.
26.03.2026 18:50

Skoraj nobena družina si velike noči ne predstavlja brez vonja po kuhani šunki in košarice, polne pisanih jajc.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Posebnost praznične tradicije predstavlja tudi nošenje košare s hrano k blagoslovu.
Profimedia

Ko uživamo v bogastvu velikonočnih okusov, se redko vprašamo, zakaj so prav te sestavine postale nepogrešljiv del tradicije. Odgovor skriva zanimiva pripoved, saj vsak element na velikonočni mizi nosi svojo zgodbo. 

Zgodba o velikonočnem jajcu sega v čas pred krščanstvom. Že stari Egipčani, Perzijci in Rimljani so jajce imeli za močan simbol plodnosti, ponovnega rojstva in prebujanja narave po dolgi zimi. Krščanstvo je to univerzalno simboliko spretno prevzelo in jo dodalo v lastno zgodbo o vstajenju. Trda lupina jajca tako predstavlja Jezusov zapečaten grob, piščanec, ki se iz nje izleže, pa ponazarja samega Kristusa, ki vstane od mrtvih in prinaša novo življenje ter upanje.

Tradicija barvanja jajc prav tako nosi globok pomen. Rdeča barva simbolizira prelito Kristusovo kri in žrtvovanje. Legenda celo pravi, da so jajca v košari Marije Magdalene čudežno pordečela, ko je videla, da je Jezus vstal. Poleg močne simbolike obstaja tudi zelo praktičen razlog, zakaj so jajca zavzela osrednje mesto na velikonočni pojedini. Cerkev je v srednjem veku med štiridesetdnevnim postom prepovedovala uživanje mesa in vseh živalskih proizvodov. Kokoši pa niso prenehale nesti jajc. Ljudje so jih zato kuhali in tako preprečili njihovo propadanje. Do velike noči se je v gospodinjstvih nabrala ogromna količina kuhanih jajc, ki so nato logično postala dobrodošel del praznične mize.

Vsako leto ponavljate isto napako? Tako bo vaša velikonočna šunka končno sočna

Kraljica mize in grenkoba hrena

Podobno kot jajca tudi šunka svoje mesto na mizi dolguje združitvi simbolike in sezonske nujnosti. V časih pred sodobno rejo in hladilniki so kmetje prašiče tradicionalno klali v pozni jeseni. Meso so takrat solili in dimili, da so ga ohranili čez zimo. Po večmesečnem procesu sušenja in zorenja so šunke pripravili za jed v zgodnji pomladi, natančno v času velike noči. Šunka je tako postala popoln simbol konca zime in posta ter vrnitve k obilju. Ker izvira iz stegna, najmočnejšega dela živali, njeno uživanje simbolizira moč in zmago življenja. Čeprav so ljudje tradicionalno jedli jagnjetino, je šunka sčasoma postala dostopnejša alternativa.

Posebnost praznične tradicije predstavlja tudi nošenje košare s hrano k blagoslovu. Poleg šunke in pisanic ljudje v njej obvezno nesejo mlado čebulo, redkvice, sol in hren. Mlada zelenjava simbolizira pomlad in obnovo narave, medtem ko hren s svojo ostrino predstavlja grenkobo Jezusovega trpljenja in žeblje, s katerimi so ga pribili na križ. 

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta