Dve platni klasične elegance 74. Ljubljana Festivala

V okviru 74. Ljubljana Festivala bosta dva zaporedna poletna večera v Slovenski filharmoniji ponudila prefinjen vpogled v bogastvo klasične glasbe. Medtem ko prvi program razpira dialog med baročno zapuščino in njeno sodobno reinterpretacijo, drugi prinaša svetlo eleganco dunajske klasike. Priznani zasedbi in zvezdniški solisti bodo tako stregli z deli, ki jih družita izvajalska dovršenost in slogovna raznolikost.

Barok v novem zvočnem dialogu

Prvi izmed večerov bo posvečen globokemu raziskovanju Bachove ustvarjalne zapuščine. Johann Sebastian Bach ostaja neizpodbiten ideal formalne in duhovne popolnosti, a njegova umetnost poslušalca nagovarja tudi z izrazito vitalnostjo. Prav ta notranji naboj bo osrednja nit programa koncerta Brezčasni Bach, v katerem bo Ensemble Dissonance, ena najprožnejših domačih komornih zasedb, v torek, 18. avgusta, ob 20. uri združila moči z uglednim violinistom in dirigentom Sergejem Krilovom.

Karizmatični virtuoz bo v dvojni vlogi solista in dirigenta vodil izvedbo dveh Bachovih violinskih koncertov, znanih po neposredni melodičnosti in brezčasni priljubljenosti. A spored ne bo ostal le pri baroku, saj bo celoten večer povezal Bachovo zapuščino z deli kasnejših skladateljev, spodbujenih z njegovim ustvarjalnim navdihom. Med obema koncertoma bo tako zazvenela nepredvidljiva Sonata št. 1 za violino in komorni orkester Alfreda Šnitkeja, obrnjena k tradiciji z mero prebrisane ironije, spored pa bo zaokrožil čustveno nabiti Esoconcert italijanskega ustvarjalca Ezia Bossa.

Dunajska klasika z bavarskim pečatom

Povsem drugačen glasbeni duh bo dvorano preplavil naslednji večer, v sredo, 19. avgusta, ob 18. uri. Iz Münchna namreč prihaja Münchenska komorna filharmonija dacapo pod taktirko Franza Schottkyja, enega zadnjih neposrednih učencev legendarnega dirigentskega mojstra Sergiuja Celibidacheja. Bavarska zasedba z več kot dvajsetletno tradicijo soustvarjanja tamkajšnjega kulturnega življenja slovi po poglobljenih interpretacijah in prefinjenem občutku za slogovna obdobja.

Osrednje ime drugega večera bo mladi italijanski violončelist Ettore Pagano, zmagovalec prestižnega Tekmovanja kraljice Elizabete, vsesplošno uveljavljen na vodilnih evropskih odrih. Pagano se bo predstavil kot solist v znamenitem Drugem koncertu za violončelo v D-duru Josepha Haydna, enem najbolj elegantnih in tehnično zahtevnih del celotne literature za ta instrument. Bogat spored bosta odprli zgodnji operni uverturi, nastali v otroških in mladostniških letih Wolfganga Amadeusa Mozarta kot pričevalki njegovih prvih dramatskih prebliskov. V nadaljevanju bo zazvenela še tenkočutna Arija in ples Fredericka Deliusa, dvodelno koncertno dogajanje pa bo zaokrožila Mozartova svetla Simfonija št. 29, sklenjena v znamenju čiste klasicistične skladnosti.