A redko kdo, če sploh, je popolnoma zadovoljen s svojim zunanjim izgledom, nekatere namreč določen del telesa precej moti in onesrečuje. Z dokaj preprostimi estetskimi posegi lahko v zelo kratkem času, brez zapletov in posebne rehabilitacije, popravimo nekatere nepravilnosti na telesu; na primer odstranimo kožne pege ali izboljšamo videz starih brazgotin.
Odločimo se lahko tudi za zahtevnejšo spremembo, z operacijo spremenimo obliko in velikost nosu, prsi, brade, čeljusti, pretežki si lahko odstranijo odvečno maščobo ali po izgubi kilogramov odvečno kožo. A morda bo dovolj le manjša operacija na vekah in že se boste počutili lepi kot nekoč.
Estetska kirurgija je del plastične kirurgije
Oče sodobne plastične kirurgije naj bi bil otolaringolog sir Harold Gillies, ki je po koncu prve svetovne vojne v Londonu s kožnim režnjem popravil obraze kar 5.000 ranjenih britanskih vojakov. Po drugi svetovni vojni je poraslo zanimanje za rekonstruktivne in estetske posege. Najprej so začeli kirurško zdraviti večje rane, pozneje so zaradi vse pogostejših onkoloških obolenj in odstranitev dojk poskušali z rekonstrukcijo dojke. Zadnjih dvajset let se je plastična kirurgija precej razvila in danes ponuja številne posege, tako manj kot bolj invazivne.
»Ime plastična kirurgija izhaja iz grške besede plastikos, ki pomeni oblikovati. In pri plastični kirurgiji gre za oblikovanje telesa s kirurško tehniko. V to vedo je všteta cela vrsta storitev, kot so rekonstrukcije tkiv po bolezenskih stanjih, korekcija opeklin, estetska kirurgija, korekcija raznih prirojenih anomalij, korekcija tkiv po poškodbah … Torej je estetska kirurgija pravzaprav del plastične kirurgije,« pojasnjuje dr. Matic Fabjan, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije ter ustanovitelj Medical Group Fabjan.
Moški želijo lepši nos, ženske dojke
V tujih medijih pogosto beremo o raznih lepotnih posegih in popravkih javnih oseb.
»Tudi v Sloveniji estetska kirurgija ni več tabu, seveda pa se na moremo primerjati z ZDA ali nam bližnjim Balkanom, kjer se vdak dan pogovarjajo o lepotnih posegih, se z njimi hvalijo, jih ne zanikajo ali skrivajo. Lahko bi rekli, da pri njih predstavljajo statusni simbol,« razlike med državami oriše kirurg.
Smo pa tujini podobni v tem, da se ženske pogosteje odločajo za lepotne posege kot moški.
»Nežnejši spol je veliko bolj dovzeten za estetske posege, a tudi moški se čedalje pogosteje obračajo k meni in koristijo usluge estetskega kirurga. Razmerje je približno 80 proti 20 v korist žensk. Kot zanimivost lahko povem, da je pri operaciji nosu ta delež enakovreden.«
Ta poseg je tudi najbolj pogost pri moškemu spolu, ženske pa še vedno največ povprašujejo po korekciji dojk.
Estetski kirurg mora biti tudi psiholog
Namen vsake estetske operacije je, da bi se stranka v svojem telesu počutila lepo in bi bila zadovoljna s svojo podobo.
»Izredno pomembno za vsakega pacienta je, da je pred posegom popolnoma prepričan, da si ta poseg želi in da je seznanjen, kaj lahko od njega pričakuje,« o pričakovanjih strank razlaga Fabjan. »Na meni kot kirurgu pa je, da prepoznam, ali pacient dejansko ve, kaj mu bo sam poseg prinesel in če bo zagotovil njegova pričakovanja. Če to razume, zagotavljam, da bosta rezultat in zadovoljstvo pacienta stoodstotna.« V njegovo ordinacijo pridejo na posvet tako moški kot ženske z različnimi, včasih precej nenavadnimi željami. »V določenih primerih moram poseg tudi zavrniti, saj so želje nerealne, ali pa pacient meni, da bi z željenim posegom rešil neke druge težave v življenju, kar pa zagotovo ni rešitev.«
Vsak estetski poseg spremeni telo in je lahko ena najpomembnejših odločitev v življenju, zato je treba prej dobro premisliti, kaj stoji za tako odločitvijo. Treba je biti iskren do sebe, preveriti svoja pričakovanja in se o vsem iskreno pogovoriti s kirurgom. Aktivno sodelovanje med stranko in kirurgom je ključno za uspeh posega.
»Moje poslanstvo je predvsem, da prepoznam namero posameznika, mu prisluhnem in znam ustrezno ukrepati. V mojem poklicu je pravzaprav precej psihološkega dela z ljudmi,« poudari Fabjan.
Na poseg v času kosila
Skoraj vsi posegi so primerni skozi vse leto, ne glede na letni čas.
»Večje posege odsvetujem le sredi največje vročine, ko morajo pacienti nositi določena kompresijska oblačila in je celjenje ran oteženo,« doda kirurg iz Medical Group Fabjan. »Sicer pa so najboljši meseci v letu marec, april in maj, ko se ljudje pripravljajo na poletje, ko bodo odvrgli oblačila in si želijo kar najbolje izgledati v poletnih mesecih.«
Poleti pokažemo več kože kot v drugih letnih časih in manj se skrivamo za ličili. Zlasti ženski spol se pred poletjem več ukvarja s svojim videzom in telesom, moti jih vsak znak staranja na koži.
Priljubljena metoda za pomlajevanje obraza so laserski tretmaji in razna polnila, zanje se odloča vse več žensk in moških. Njihova prednost je tudi, da ne zahtevajo rehabilitacije oziroma okrevanja in se lahko posamezniki takoj vrnejo k vsakodnevnim dejavnostim.
V tujini so že nekaj vsakdanjega t. i. lunch time tretmaji, ki jih stranke opravijo kar med službo, v času kosila. In ti tretmaji so si med seboj zelo različni.
»Priljubljeni laserski tretma deluje predvsem stimulativno in je neke vrste preventiva proti staranju kože. Polnila pa so kurativa in z njimi polnimo oziroma gladimo t. i. statične gube, ne izboljšajo pa videza kože oziroma njene mikrostrukture,« razloži Fabjan.
Pri ameriških zvezdnicah je priljubljen še vampirski lifting oziroma biostimulacija kožnih celic s pacientovo lastno plazmo, ki vsebuje rastni faktor in spodbuja obnovo tkiv. Kot dodaja Fabjan, se poseg načeloma opravlja v kombinaciji z laserskimi tretmaji in manj invazivnimi metodami.
Minimalen poseg za svež pogled
Rek pravi, da so oči ogledalo duše, a tudi če se duša še ne počuti »utrujena in stara«, so tako lahko videti veke, zlasti po določeni starosti.
»Oči so ogledalo duše in veliko ljudi je nesrečnih, ko se zjutraj pogledajo v ogledalo in vidijo povešene veke ali podočnjake, pa se duševno sploh ne počutijo stare. Takrat je smiselna operacija vek, kjer z minimalnim rezom dvignemo zgornjo veko in obrvi, da zagotovimo svež in odprt pogled. Pri podočnjakih je zadeva še bolj preprosta, saj je maščoba, ki se nabere v spodnji veki, izredno moteča, odstranimo pa jo lahko z mikro posegom skozi par milimetrski rez in jutranja utrujenost izzveni v trenutku,« o uspešnosti in preprostosti posega pojasni Fabjan.
Dodaja, da poseg ni primeren le za starejšo populacijo, temveč tudi za mlajše po 20. letu, če imajo genetsko pogojene podočnjake. Vse druge posege prilagodijo obdobju življenja, saj ima vsako svoje značilnosti.
»Nekje do 40. leta se izogibamo invazivnim popravkom, poudarek je bolj na obnovi kože in ohranjanju sijočega videza. Lahko se uporabi malo botoksa okoli oči ali poudarek ustnic s hialuronsko kislino.«
Kaj pa desetletje pozneje, ko so gubice že bolj opazne?
»Ženske v petdesetih letih se večinoma poslužujejo posegov vek ter glajenja gub z botulinom in obraznimi polnili. Priporočamo jim tudi laserski 4D lifting, ki omogoča obnovo podkožja in kože, saj njihovi koži že primanjkuje vitalnih komponent, kot sta kolagen in elastin.«
Po šestdesetem letu se ženske pogosteje odločajo za večje kirurške posege, ki z dodatnimi tretmaji omogočajo vzdrževanje zadovoljnega videza, kakršnega si želijo. In to je pravi razlog za plastične operacije, ne le za spremembo zunanje podobe, temveč predvsem izboljšanje samopodobe in občutka zadovoljstva v lastnem telesu.
